Državni zbor je na zadnjih dveh izrednih sejah pred parlamentarnimi počitnicami s koalicijsko večino sprejel tudi vladna interventna zakona o ukrepih za odpravo posledic katastrofalnih poplav iz avgusta lani in o ukrepih na upravnih enotah.
Po nedavni zavrnitvi predloga opozicijske NSi za posvetovalni referendum pa je sprejel tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v zakonodajni postopek vložila predsednica državnega zbora, sicer poslanka Svobode mag. Urška Klakočar Zupančič.
Poslanska skupina Svoboda pozdravlja učinkovitost vladnih ukrepov za odpravo posledic katastrofalnih poplav
Glavne spremembe zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic lanskoletne ujme se nanašajo na prenos dela nalog na državno Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), in to v zvezi z upravljanjem nepremičnin, ki so predvidene za odstranitev, in v zvezi z gradnjo nadomestitvenih objektov. Pod okriljem Državne tehnične pisarne pa bodo ostali vsi nadomestni objekti in rekonstrukcije. »V poslanski skupini Svoboda pozdravljamo učinkovitost in ekspeditivnost vladnih ukrepov. Ministrski zbor je z aktivacijo vseh potrebnih resursov ter z usklajenim delovanjem ključnih resorjev na državni in lokalni ravni uspešno izvedel širok nabor ukrepov za odpravo ali omilitev posledic avgustovski poplav in plazov. Sprejeta novela opredeljuje nove oziroma nadgrajuje obstoječe zakonske rešitve in določbe, ki so usmerjene v učinkovitejšo odpravo posledic ujme,« je poudaril poslanec Svobode Aleš Rezar.
Po besedah poslanca vladna novela podeljuje DSU naslednja pooblastila: da izvede naloge povezane s pridobitvijo vseh tistih nepremičnin, ki so predvidene za odstranitev; da vodi in izvede postopke za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin, ki bodo predane v upravljanje Direkciji Republike Slovenije za vode; ter da izvede postopke javnih naročil za blago, storitve in gradnje, ki so potrebne za odstranitev objektov in nadomestne gradnje. »Poleg tega novela spreminja tudi določbo o metodologijah in normativih za določanje cen ter omejitve vrednosti za javna naročila, direkciji pa daje pristojnost upravljanja pridobljenih nepremičnin, in to z možnostjo imenovanja drugega upravljavca, kot je npr. sklad kmetijskih zemljišč,« je pojasnil Rezar. Ob tem je poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, dejala, da se vlada dr. Roberta Goloba v celoti zaveda, v kako težki situaciji so znašli ljudje na območjih, ki so jih prizadele uničujoče poplave: »Vlada želi z novelo pohitriti odpravo posledic ujme, na pa na račun teh ljudi pridobivati politične točke.«
Vladna novela namenjena razbremenitvi najbolj obremenjenih upravnih enot
Vladni zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah prinaša razbremenitev najbolj obremenjenih upravnih enot, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj. Tako med drugim odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem, zakon pa tudi poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev. »S tem se bo zmanjšal pritisk na upravne enote, delodajalcem pa omogočilo, da hitreje zaposlijo kadre iz tujine, ki jih nujno potrebujejo. Od tega bomo imeli koristi vsi,« je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak, ki je tudi na čelu parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Dodala je: »S tem interventnim zakonom vsem v gospodarstvu sporočamo, da jih slišimo in razumemo njihove težave. V nekaterih gospodarskih panogah, ki so ključne za normalno delovanje celotne družbe, je akutno pomanjkanje delovne sile. Čeprav so se plače v zadnjem obdobju že močno zvišale, so panoge, kot so npr. gradbeništvo, prevozništvo in trgovina, vedno bolj odvisne od zaposlovanja tujcev. Rešitev potrebujemo tukaj in sedaj, pa čeprav je rešitev samo začasna. Z boljšim delovanjem gospodarstva in novimi zaposlitvami bomo dosegli hitrejšo gospodarsko rast, boljše storitve ter višje prihodke proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne.«
Poslanska skupina Svoboda se sicer zavzema za širšo razpravo o integraciji tujcev v našo družbo. »Integracija vključuje zagotovitev ustreznih pogojev za delo in bivanje, omogočanje dostopa do jezikovnih tečajev in drugih oblik izobraževanja ter podporo pri prilagajanju na novo okolje. Na tujcih je, da spoštujejo naše zakone, se trudijo naučiti jezika in se na ta način vključujejo v družbo. Naloga vseh nas pa je, da tujce sprejemamo in jim pomagamo pri vključevanju. Tujci delajo prav tako trdo kot slovenski državljani, plačujejo davke, bogatijo našo družbo in nam pomagajo lajšati demografske težave, zato je moralno nepošteno, da jih prikazujemo kot grožnjo in izkoriščevalce socialne pomoči,« je opozorila poslanka Novak. Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič pa je pohvalila jasen namen zakona: »Pristojna ministrstva so prisluhnila gospodarstvu, ki si želi hitreje zaposliti potrebno delovno silo, in tudi upravnim enotam, ki opozarjajo, da niso enakomerno obremenjene.«
Novela zakona o parlamentarni preiskavi, pod katero je podpisana predsednica državnega zbora, izboljšuje zaščito preiskovancev
Novela zakona o parlamentarni preiskavi pa vpeljuje boljšo zaščito preiskovancev. Institut parlamentarne preiskave se je namreč po besedah predsednice državnega zbora Klakočar Zupančič spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Novela zato uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče mora o tem odločiti absolutno prednostno in v 30 dneh, do njegove odločitve pa se akt zadrži. S tem se onemogočijo nedopustni, nezakoniti oziroma neustavni posegi preiskovalne komisije v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma v pristojnosti drugega organa. Klakočar Zupančič je tudi izpostavila, da novela zakon usklajuje z odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, ki se je nanašalo na zadevo Kangler. Sprejete spremembe ne bodo imele retroaktivnega učinka in se bodo uporabljale samo za prihodnje parlamentarne preiskave. Torej ne gre za manever, ki je – kot neutemeljeno očita opozicija – namenjen onemogočanju že ustanovljene preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solarju in financiranju Gibanja Svoboda. »Namen novele povsem drugačen, to je izboljšati procese parlamentarnih preiskav ter jih narediti pravične in transparentne,« je dejal Klakočar Zupančič.
