Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je v sklopu novembrske redne seje državnega zbora odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Govoril je o novem sistemu obračuna omrežnine, ukrepih, ki jih je vlada sprejela za znižanje računov za elektriko v zimskem času ter vladnih načrtih za preprečevanje energetske revščine.
»Kdorkoli je mislil, da bomo dovolili, da se ljudem računi za elektriko z novembrom dvignejo za 30 %, se je motil. Tisto, kar iz ne vem kakšnih razlogov nekateri poslanci in poslanke ne razumejo, je, da Agencija za energijo z Vlado nima prav nobene povezave. Z veseljem bi vplival na delo agencije, pa zaradi zakona, ki je bil sprejet v Državnem zboru, ne morem. Zato se ukrepi, ki smo jih pripravili na Vladi prejšnji četrtek in s katerimi bomo poskrbeli, da se računi ne bodo dvignili, ne tičejo omrežnine, ker tja ne moremo in ne smemo posegati,« je poudaril premier.
Kdorkoli je mislil, da bomo dovolili, da se ljudem računi za elektriko z novembrom dvignejo za 30 %, se je motil.
Spomnimo: vlada je za obdobje od novembra 2024 do februarja 2025 določila ceno električne energije na 77 €/MWh. Ta ukrep omogoča, da bodo gospodinjstva kljub višjim omrežninam imela nižji končni račun. V povprečju bo novembrski račun za elektriko znašal okoli 69,5 €, kar je približno 34 % manj, kot bi znašal brez tega ukrepa.
Ključni problem pri novem omrežninskem sistemu, poudarja premier, je, da je bila metodologija novega sistema obračunavanja »pripravljena na podlagi metodologije izpred pandemije, izpred energetske krize, predvsem pa so nove zelene tehnologije absolutno premalo upoštevane. Moja ključna zamera pa je ta, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi se lahko omrežje – to se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij – okrepilo, saj dodatna sredstva v resnici ne bodo zbrana. In zato je ta omrežninski akt, ki je v veliki meri vznemiril ljudi, brez praktičnih, konkretnih in pozitivnih učinkov. Dosti slabe volje za nič učinka.«
Moja ključna zamera pa je ta, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi se lahko omrežje – to se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij – okrepilo, saj dodatna sredstva v resnici ne bodo zbrana.
Premier je še spomnil, da bo na zahtevo Svobode o omrežninah razpravljal tudi parlamentarni odbor za infrastrukturo. Ker je Agencija za energijo neodvisna in vlada ne more posegati v njeno delo, je lahko zgolj državni zbor tisti, ki ima pri tem lahko nekoliko bolj konstruktivno vlogo, je dodal premier dr. Golob.
Smo prva vlada do sedaj, ki se je resno lotila vprašanja energetske revščine
»Glede energetske revščine bi rad povedal, da je ta vlada prva in ena redkih v Evropi, ki je sprejela načrt zmanjševanja energetske revščine. V tem načrtu je zelo jasen cilj, da do leta 2030 – 8 tisoč najvrednejšim gospodinjstvom pomagamo, da se izvijejo iz energetske revščine. Poleg ozaveščanja, poleg promocije energetsko in stroškovno učinkovitih naprav, bomo to dosegli s konkretnimi spodbudami, z denarjem,« je na vprašanje glede energetske revščine odgovoril predsednik vlade dr. Golob.
V tem načrtu je zelo jasen cilj, da do leta 2030 – 8 tisoč najvrednejšim gospodinjstvom pomagamo, da se izvijejo iz energetske revščine.
Spomnil je, da je Ekosklad v preteklosti že objavil razpise za obnovo stanovanjskega ovoja, na katerem je bilo razdeljenih za 27 milijonov evrov spodbud prav z namenom, »da pride do tistih, ki so najbolj ogroženi, se pravi, da dajemo prednost socialno ogroženim, da lahko izpeljejo prenovo svoje stavbe pred ostalimi.«
Premier je spomnil še, da je vlada takoj ob nastopu in mandata in med energetsko krizo, ki je močno zaznamovala tisto obdobje, sprejela ključne ukrepe za zamejitev cen elektrike in zemeljskega plina, da te niso ljudi udarile po žepih. Zaradi vladnih ukrepov, tudi regulacije cen električne energije, plačujemo eno najnižjih cen elektrike v EU.
Poleg tega pa je Slovenija pod to vlado s spretno diverzifikacijo virov zemeljskega plina dosegla, da »cena zemeljskega plina v Sloveniji za prihodnost pada, ne narašča. Zato, ker je Slovenija zelo hitro, takoj po nastopu energetske krize, spremenila svojo politiko na področju nabav zemeljskega plina.«
Cena zemeljskega plina v Sloveniji za prihodnost pada, ne narašča.
