V Sloveniji šport ni le prosti čas, ni le rezultat na lestvici. Kot je pred časom poudaril predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob, šport je naša narodna odgovornost.
V tem duhu je danes Vlada Republike Slovenije z odločno gesto podprla kandidaturo za organizacijo Grand Départ – veličastnega začetka Dirke po Franciji – prav tukaj, na slovenskih cestah, med našimi mesti, griči in gorami.
S sklepom o pismu o nameri za izvedbo dogodka je Slovenija uradno izrazila svojo pripravljenost postati gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu. Kot je danes poudaril predsednik vlade dr. Golob, ta korak posvečamo prihodnjim generacijam. »Želimo si, da bo svoj trud, svoje ambicije, svojo motivacijo črpala ravno iz tega, da si Slovenija kot država upa in sme sanjati največje sanje,« je dejal. Kandidaturo bo premier osebno predstavil organizatorjem dirke v prihodnjih dneh.
Dirka po Franciji v Sloveniji bo tudi poklon klubom, trenerjem, osebju, organizatorjem lokalnih dirk, prostovoljcem in vsem entuziastom, ki so v več kot 100-letni kolesarski tradiciji verjeli v ta šport.
Odločitev za kandidaturo odraža samozavestno prepričanje, da Slovenija s svojo športno kulturo, povezano družbo in izkušnjami z največjimi tekmovanji naravno sodi med gostiteljice najvidnejših svetovnih dogodkov. V kolesarstvu vidimo priložnost, da izrazimo tisto, kar kot narod smo – dežela, ki šport razume kot izraz svoje identitete in kot naložbo v prihodnost.
Slovesno predstavitev pobude je v petek, 18. julija, v Vili Podrožnik vodil prav dr. Robert Golob, skupaj s ključnimi akterji slovenskega kolesarskega utripa – Pavlom Marđonovićem, predsednikom Kolesarske zveze Slovenije, ter Bogdanom Finkom, direktorjem dirke Po Sloveniji. Svojo podporo pobudi so preko video nagovorov izrazili tudi naši vrhunski kolesarji.
Več kot prevozno sredstvo
Na slovenskih tleh vozimo že več kot pet tisočletij. Prav toliko je staro najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, odkrito na Ljubljanskem barju. In prav to kolo simbolizira tisto, kar danes kot narod živimo: gibanje, napredek in povezovanje.
Slovenija je dežela kolesa. Ne le zaradi izjemne naravne krajine in razgibanega terena, temveč zaradi ljudi. Kolesarjenje pri nas ni zgolj rekreacija ali šport. Je način razmišljanja. Je odgovor na izzive okolja. Je povezovalna sila, ki nas druži – ob cestah, na dirkah, v šolah in v srcih. Smo športni narod, ki z neverjetno strastjo diha za svoje športnike. To se v zadnjih letih še posebej kaže v kolesarstvu.
Kot je izpostavil Pavel Marđonović, gre za dogodek, ki presega športne meje in v ospredje postavlja tudi našo kulturo, pokrajine, mesta in ljudi. »Dirka po Franciji v Sloveniji bo tudi poklon klubom, trenerjem, osebju, organizatorjem lokalnih dirk, prostovoljcem in vsem entuziastom, ki so v več kot 100-letni kolesarski tradiciji verjeli v ta šport.«
Naravno prizorišče svetovne dirke
Kaj lahko ponudimo? Vse. Slikovito pokrajino z Alpami, obalo in termalnimi dolinami. Spektakularne vzpone in tehnično zahtevne spuste. Mesta, polna življenja, in podeželje, polno gostoljubnosti. Bogato kulturno dediščino in ljubezen do športa, ki jo čutimo vsi, ne glede na starost, spol ali politično prepričanje. Organizacijsko znanje imamo. Infrastrukturo imamo. Voljo in srce – brez dvoma. To bo trenutek, ko bo Slovenija postala uradni gostitelj zgodovine.
A njihove zmage so več kot športni dosežki. So iskrica, ki je vžgala plamen množičnega navdušenja nad kolesarjenjem pri nas. Danes kolesarijo vsi – otroci, starši, upokojenci, delavci, voditelji.
Bogdan Fink, direktor dirke Po Sloveniji, je ob tem poudaril, da gre za orodje, s katerim Slovenija povezuje regije, spodbuja razvoj in gradi prepoznavnost. »V zadnjem desetletju smo naredili izreden preskok. Prenos naše dirke spremljajo gledalci v več kot 130 državah. Z vsako dirko spodbujamo gibanje in zdrav način življenja.«
Kolesarska velesila z velikim srcem
V zadnjih letih smo postali globalni simbol uspeha v kolesarstvu. Imena, kot so Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič, nosijo slovensko zastavo na najvišje stopničke svetovnih dirk. Predvsem Pogačar, ki je trikratni zmagovalec Toura (2020, 2021, 2024) in že od septembra 2021 vodi svetovno lestvico Mednarodne kolesarske zveze, je postal sinonim za vztrajnost, mladostno moč in genialnost. Ob njem blestijo še Luka Mezgec, Jan Tratnik in številni drugi, zaradi katerih je Slovenija danes druga na svetovni lestvici držav.
A njihove zmage so več kot športni dosežki. So iskrica, ki je vžgala plamen množičnega navdušenja nad kolesarjenjem pri nas. Danes kolesarijo vsi – otroci, starši, upokojenci, delavci, voditelji. Pobuda za organizacijo velikega starta Tour de France ni le športni projekt. Je kulturni, gospodarski, družbeni in naravni manifest Slovenije. Priložnost, da svetu pokažemo, kdo smo: trajnostno usmerjena, energična, aktivna skupnost, ki verjame v povezovanje in prihodnost.
Jasno lahko pokažemo, da Slovenija ni samo lepa dežela. Smo samozavestna dežela. In upamo se postaviti ob bok največjim, tudi kot organizatorji največjih dogodkov.
Globalni oder za slovensko zgodbo
Tour de France spremlja več kot 190 držav. Ob trasi si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov gledalcev. To je priložnost, ki presega šport. Priložnost, da svetu povemo našo zgodbo. Zgodbo povezane, trajnostne, pogumne države, ki diha s športom.
Kot je dejal premier Golob: »Ne samo zato, ker gre za enega največjih športnih dogodkov, ampak ker gre tudi za to, da zelo jasno pokažemo, da Slovenija ni samo lepa dežela. Smo samozavestna dežela. In upamo se postaviti ob bok največjim, tudi kot organizatorji največjih dogodkov.«
Slovenija ni velika po površini, a je velika po srcu. Kolesarstvo je naša narodna identiteta. In zdaj je čas, da jo ponosno pokažemo svetu. V Svobodi podpiramo pobudo z odprtim srcem in nacionalnim ponosom. Verjamemo, da bomo s Tour de France ustvarili novo poglavje svetovnega kolesarstva. Leta 2029 si želimo, da bo cela Slovenija rumena, tako kot je danes rumen naš Tadej.
