Šaleška dolina, nekoč sinonim za industrijsko moč Slovenije, se danes sooča z največjim izzivom v svoji zgodovini.
Premier Robert Golob jo v intervjuju za STA označuje kot “talko zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj preteklega vodstva Teša”. Kaj to pomeni za prihodnost regije in njene prebivalce?
Interventni zakon: Prvi korak k pravičnemu prehodu
Da bi zagotovili prihodnost Šaleške doline, vlada pripravlja interventni zakon, ki bo omogočil čas za oblikovanje dveh ključnih zakonov: zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije. Ti zakoni bodo temelj za socialno pravičen in trajnostno naravnan prehod iz premogovne dobe.
“Namen interventnega zakona je omogočiti čas za sprejetje trajnih rešitev,” je poudaril Golob. Glavni cilj je zaščititi delovna mesta, zagotavljati toploto za prebivalce in preprečiti ponavljanje napak iz preteklosti.
Odgovornost za napake iz preteklosti
Golob ne skriva ogorčenja nad kriminalnimi odločitvami pri gradnji šestega bloka Teša, ki so davkoplačevalce stale več kot milijardo evrov. “Če bi takrat namesto 1,5 milijarde evrov porabili 500 milijonov za posodobitev, danes ne bi bili v tej situaciji,” pravi premier. Po njegovih besedah ni sprejemljivo, da rudarji živijo v strahu, prebivalci pa v negotovosti glede oskrbe s toploto.
Pravičnejše rešitve za prebivalce in gospodarstvo
Poleg interventnega zakona vlada obravnava tudi vpliv sprememb pri obračunavanju omrežnine za elektriko. Čeprav je bil namen novega modela dober, bi bil učinek na prebivalstvo in gospodarstvo v zimskih mesecih preveč obremenjujoč. Zato je vlada podaljšala regulacijo cen elektrike, da bi zaščitila gospodinjstva in podjetja pred nenadnimi podražitvami.
Kaj prinaša prihodnost Šaleške doline?
Golob pravi, da bo prestrukturiranje regije temeljilo na dialogu z lokalno skupnostjo in na pravičnem prehodu, ki bo prebivalcem ponudil nove priložnosti.
