Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je ta teden odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev.
Govoril je o romski tematiki, popoplavni obnovi, reformi v zdravstvu, davčnih spremembah na področju normirancev ter prestrukturiranju TEŠ.
Kriminalizirati in kaznovati celotno romsko populacijo je krivično
Vprašanje integracije Romov je predmet polemik že praktično od kar so Romi prisotni na območju Slovenije, pogosto pa je to vprašanje tudi predmet politizacije in nabiranja političnih točk, je poudaril premier: »Konkretno je največji problem politizacije tega vprašanja to, da nočemo ločevati med varnostno problematiko in socialno integracijo. Varnostna problematika je nekaj, kar se je v zadnjem letu v določenih naseljih in samo v določenih naseljih dejansko razrasla čez vse meje in v teh naseljih je od, in v teh občinah je letos od julija bistveno povečala prisotnost policije, bistveno. Danes kriminalizirati celotno romsko populacijo je enostavno rečeno krivično. Krivično do njih in krivično do vseh njihovih sosedov.«
Danes kriminalizirati celotno romsko populacijo je enostavno rečeno krivično. Krivično do njih in krivično do vseh njihovih sosedov.
Izpostavil je, da hujskanje in širjenje sovraštva proti romski populaciji privede do še več nasilja, tudi s strani večinskega prebivalstva nad Romi: »Dajmo delati trezno, vztrajno, Kjer je dejansko problem varnost, brez milosti, ampak s strani policije, ne pa s hujskanjem večinskega prebivalstva, ki potem napada tiste, za katere se baje vsi zavzemamo, otroke, v tem primeru romske,« je bil jasen Premier.
Zdravstvena reforma je v polnem teku
Predsednik vlade je odgovarjal tudi na lažnive in zavajajoče trditve opozicije v zvezi s popoplavno obnovo in zdravstvom, predvsem z nastalo situacijo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.
»Lažne novice, kako v enem letu za poplavljence ni bilo nič narejeno, so prav to – lažne. Ko smo bili v kontaktu z ljudmi, ki so izgubili domove, se je izkazalo, da ljudje ne želijo, da jim gradimo hiše. Imeli so izbiro med tem, da jim zgradimo hišo mi, država, ali med tem, da sprejmejo odškodnino. Od več kot 200 primerov so se za hišo odločili trije. Zato nismo šli v gradnjo nadomestnih objektov sami,« je pojasnil premier.
Nazoren pokazatelj tega, kako velikodušno pomoč je država namenila poplavljencem, je primer družine iz Slovenj Gradca: »Ker se je ta družina odločila za odškodnino in ne za hišo, bodo sedaj lahko zgradili tri domove. Pred poplavami so v eni hiši živele tri družine, tri generacije. Danes si bodo lahko privoščile na račun odškodnine, ki bo tudi javno razkrita takrat, ko bo izplačana – pogodba je pa že podpisana – in se boste lahko sami prepričali o tem in boste videli, kako velikodušna je bila vlada do ljudi in poplavljencev. Govorimo o več 100 tisoč evrih odškodnin,« je dejal premier.
Odločno je zavrnil tudi trditve opozicijske poslanke, da je vlada kriva za nastalo situacijo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica: »Vi to veste, pa nočete povedati in temu se reče laž. Veste, da je za primarno zdravstvo odgovorna v celoti lokalna skupnost. Da je za kaos, ki je nastal v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, pač odgovorno vodstvo zdravstvenega doma, ki ga imenuje Občinski svet Slovenske Bistrice. In slučajno veste, tako vi kot jaz, kdo je župan Slovenske Bistrice. Verjamem, da ga vsi dobro poznate iz opozicije, ker je vaš vidni član.«
Dodal je, da medtem ko v opoziciji opletajo z lažmi in zavajanjem, so rezultati dela te vlade na področju zdravstva že vidni. Kmalu bo državni zbor lahko potrdil prelomni zakon, s katerim bo javno in zasebno zdravstvo razmejeno. Nenazadnje je prav to bila naša obljuba volivkam in volivcem. Zdravstvena reforma je torej v polnem teku.
Rezultati v gospodarstvu so odlični
Vlada dr. Roberta Goloba je na področju gospodarstva zelo uspešna in številke temu pritrjujejo, je poudaril premier: »V Sloveniji imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od Nemčije ali Avstrije, brezposelnost, ki je nižja od obeh omenjenih držav, v Sloveniji imamo inflacijo, ki je nižja od obeh omenjenih držav in realna rast plač v zadnjem letu je bila več kot 4-odstotna. Realna, nad inflacijo. Dobički so rekordni. Številke govorijo same zase. Jaz res upam in na tem delamo, da bodo gospodarski kazalci še naprej ostali taki, daleč nad evropskimi povprečji.«
Dobički so rekordni. Številke govorijo same zase. Jaz res upam in na tem delamo, da bodo gospodarski kazalci še naprej ostali taki, daleč nad evropskimi povprečji.
Podpora pri ustvarjanju spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost je tudi cilj prvega paketa davčnih reform. Med njimi so tudi spremembe, ki so predvidene na področju normirancev. Te spreminjajo pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, gredo pa predvsem v smeri pravičnejše porazdelitve davčnih bremen: »Normirancem se ne zaostruje situacija, vsaj tistim ne, ki imajo do 60 tisoč prihodkov letno, to pomeni 5 tisoč na mesec. To niso navadni obrtniki, to niso navadni podjetniki, še najmanj mali podjetniki, ki bi se borili za preživetje. In nič jim nismo povečali davke, samo odvzeli smo jim možnost, da jim stroškov ni treba prikazovati. Bodo pač morali tako kot ostali podjetniki, ki imajo d.o.o.-je, prikazovati stroške,« je spremembe za normirance pojasnil premier.
Prestrukturiranje TEŠ-a ne bo ogrožalo delovnih mest
»Če bi TEŠ obratovala po normalnem scenariju naprej, bi do zaprtja – se pravi, normalni scenarij predvideva približno izkop med 2,2 in 2,7 milijona ton -, bi pri tem scenariju letno ustvarjali več kot 250 milijonov tekoče izgube vsako leto. To bi pomenilo več kot dve milijardi in pol v vsem tem obdobju. Ne samo, da tega denarja Slovenija nima, za tak izkop nimamo ne premoga in ne rudarjev,« je predsednik vlade odgovoril poslanki Svobode Nataši Avšič Bogovič, ki je premiera povprašala o njegovem stališču do nastale situacije v Šoštanju.
Rešitev bo interventni zakon, ki bo prinesel prestrukturiranje TEŠ in premogovnika v Velenju: »V tem obdobju bo tako prihranek za državo več kot milijarda evrov. Zato, ker se bomo lotili prestrukturiranja premogovnika in termoelektrarne že v prihodnjem letu in ne bomo čakali do leta 2033. Pri tem ne bo ogroženo nobeno delovno mesto, ne v premogovniku, ne v regiji, ravno obratno. Potrebovali jih bomo v regiji še več in izvedeno bo tudi prestrukturiranje delovnih mest v širši regiji. To je zelo pomembno, saj tako ne dajemo lažnih upanj prebivalcem in jih pustimo čakati do leta 2033, potem pa bo zmanjkalo denarja. Sedaj ga ne bo, ker bomo denar raje kot za kupone, namenili za prestrukturiranje. To je vsa lepota te zgodbe. Denar bomo porabili produktivno.«
