Predsednik vlade dr. Robert Golob z delegacijo se je z delegacijo udeležil 79. zasedanja Generalne skupščine. V okviru obiska je imel govor na Vrhu o prihodnosti. Nagovoril je udeležence osrednjega dogodka slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN - Voditeljstvo za mir. predsedoval seji Varnostnega sveta o razmerah na Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim in svet tudi nagovoril. Kot osrednji govorec je spregovoril na dogodku o otrocih iz Gaze, ki ga organizirala organizacija Save the children. Udeležil se je tudi dogodka o financiranju jedrske energije.
Robert Golob v nagovoru Generalne skupščine OZN na Vrhu o prihodnosti,
23. september 2024
Voda je najdragocenejši naravni vir in na njej temelji vsa blaginja
Iskrena hvala voditeljem, da ste sprejeli Pakt za prihodnost. Menim, da je danes Pakt še pomembnejši kot v preteklosti, saj se svet resnično sooča z mračno prihodnostjo, od podnebne krize do divjih vojn. Zlahka bi lahko sklepali, da brez reševanja in ustavitve vojn ni skupne trajnostne prihodnosti. Zato ponovno pozivam: Ustavite agresijo na Ukrajino. Ustavite agresijo na Gazo in Palestino. Poziv velja za vse oborožene spopade, v katere so vpleteni nedolžni civilisti in v katerih trpijo otroci, to so stvari, ki jih ne bi smeli nikoli videti ali doživeti.
Menim, da je mir ključni pogoj tudi za učinkovito reševanje podnebne krize. To lahko storimo le na podlagi zaupanja, solidarnosti in svetovne stabilnosti. Če tega ne bomo dosegli, bo vse zaman.
Menim, da je mir ključni pogoj tudi za učinkovito reševanje podnebne krize.
Dovolite mi, da na kratko spregovorim o globalni trajnosti in o tem, kako se je lahko lotimo z uporabo naprednih tehnologij. Ena tema mi je zelo blizu, in sicer pomen vode in vodne diplomacije. Voda je najdragocenejši naravni vir in na njej temelji praktično vsa družbena in gospodarska blaginja. Enako velja za svetovno stabilnost in mir. Voda je tako pomembna, da bomo storili vse, kar je v naši moči, in to na čim več možnih načinov, da bi bili učinkoviti pri obravnavanju pomena vode. To vključuje vzpostavitev globalnega partnerstva, obstajajo obsežna območja na svetu, kjer vode primanjkuje, potem pa obstajajo območja, kot je v moji domovini, Sloveniji, kjer je vode v izobilju, vendar so nas pred letom dni prizadele uničujoče poplave. Ekstremne vremenske razmere so prizadele vse nas. Ni pomembno, kje živite, ni pomembno, kako bogata ali revna je vaša država. Ekstremno vreme je skupen svetovni problem in uporaba napredne tehnologije na način sodelovanja je po lanskem uničujočem vremenu edini način, da v Sloveniji naredimo korak naprej.
Voda je najdragocenejši naravni vir in na njej temelji praktično vsa družbena in gospodarska blaginja. Enako velja za svetovno stabilnost in mir.
Gradimo supernapreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja s superračunalniško močjo in umetno inteligenco, da bi lahko napovedali, kako in kje se bo pojavila voda, da bi napovedali, kje po svetu vodo lahko najdemo, in da bi bili učinkoviti pri upravljanju vodnih virov. Vsem vam ponujam, da skupaj oblikujemo globalno partnerstvo za uporabo te napredne tehnologije, da bi naši državljani imeli dostop do čiste in trajnostne ter varne vode. Menim, da je to edina pot naprej, če se želimo resnično spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Naj za zaključek navedem besede generalnega sekretarja Guterresa, ki je dejal, da smo danes odprli vrata. Sam pravim: Stopimo skoznje skupaj!
Robert Golob na informativnem sestanku o ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v Ukrajini
24. 9. 2024
Če se ne bomo uprli, bo to plačal vsak od nas
Evropske države enotno obsojamo to agresijo, ki krši vsa možna načela in zakone, vključno z Ustanovno listino ZN. O tem bodo več povedali moji kolegi.
Resnično sem razočaran, ker sedim pred vami v tem Svetu skupaj z najmočnejšimi državami sveta, ki so edine odgovorne za zagotavljanje miru in varnosti po vsem svetu, vendar ne moremo storiti ničesar glede najobsežnejše konvencionalne vojne, ki jo je svet doživel v zadnjih desetletjih. Da smo nemočni pri zagotavljanju miru za državljane Ukrajine.
Zdaj je dobra priložnost, da sprejmemo nekaj zaskrbljujočih dejstev in priznamo, da je ta Svet razočaral ukrajinski narod. Toda dovolite mi, da z vami delim nekoliko drugačen pogled na situacijo. Celo v teh težkih razmerah, ko število žrtev med ukrajinskimi civilisti narašča, ko se razpada kritična civilna infrastruktura in ko se bojišča še naprej širijo, Ukrajina ni razočarala mednarodne skupnosti. Daleč od tega. Tudi v najtemnejših trenutkih te nenehne agresije je Ukrajina ostala aktivna članica ZN, ki je solidarna z drugimi državami.
Običajno bi rekli, da vsi podpiramo Ukrajino, a ko je bilo za nas Slovence res pomembno, je bila Ukrajina tista, ki je podpirala Slovenijo.
To lahko osebno potrdim. Pred enim letom so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave brez primere. Reke so poplavljale, družinske hiše so bile zasute s kupi zemlje, ljudi je zalivala voda. To je bila katastrofa, kakršne v naši državi še ni bilo. In v času vsega tega je Ukrajina pokazala gesto, ki je Slovenci ne bomo nikoli pozabili. Med vojno, medtem ko so rakete in brezpilotna letala obstreljevala Kijev in druga ukrajinska mesta, je Ukrajina poslala cel konvoj pomoči in več kot 50 članov svoje državne ekipe za izredne razmere, da bi pomagali odpraviti posledice poplav v Sloveniji. Običajno bi rekli, da vsi podpiramo Ukrajino, a ko je bilo za nas Slovence res pomembno, je bila Ukrajina tista, ki je podpirala Slovenijo.
Medtem, ko so ukrajinska pristanišča in ladje pod nenehnim obstreljevanjem in medtem ko ukrajinsko civilno prebivalstvo trpi, si Ukrajina na vso moč prizadeva za solidarnost s preostalim svetom. S pobudo “Žito iz Ukrajine” je zagotovila pretok več deset tisoč ton žita tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Tudi sredi eksistenčne vojne Ukrajina podpira mednarodno skupnost in države članice, ko to potrebujejo.
Za Slovenijo je zadeva jasna: s to vojno je veliko na kocki. Če bo v tej vojni zmagala Rusija, potem bo zmagalo tudi teptanje mednarodnega humanitarnega prava in grobe kršitve Listine.
Če bo Putin prevladal, bo ne le Evropa, temveč ves svet postal manj varen in manj stabilen. Združeni narodi so bili ustanovljeni, da bi večjim državam preprečili vsiljevanje njihove volje sosedom. Njenim članicam ne smemo dovoliti, da nekaznovano kršijo pravila in Ustanovno listino ZN samo zato, ker menijo, da lahko. Če se jim ne bomo uprli, bo to plačal vsak od nas.
In to ni svet, katerega del si Slovenija želi biti. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da to ne postane nova normalnost, ter ohranili integriteto Ustanovne listine in mednarodnega prava. Ne le v Ukrajini, temveč tudi v Palestini in na preostalem Bližnjem vzhodu.
Spoštovane kolegice in kolegi,
proces ponovne vzpostavitve evropske varnosti in zacelitve razkolov v mednarodnih odnosih se lahko začne šele, ko bo dosežen mir v Ukrajini. Do takrat si bomo še naprej prizadevali za mir. Le pravičen mir bo generacijam Ukrajincev zagotovil svetlejšo prihodnost in le trajen mir jim bo omogočil rast in razcvet. Takšen mir ne sme biti dosežen na račun temeljnih načel, zapisanih v Ustanovni listini ZN, vključno s spoštovanjem ozemeljske celovitosti. V to vizijo je vredno verjeti in si prizadevati zanjo. Slovenija bo Ukrajini še naprej stala ob strani, dokler ne doseže te vizije pravičnega miru. In vem, da nam bo Ukrajina stala ob strani, če in ko jo bomo potrebovali.
Robert Golob na odprti razpravi Varnostnega sveta Združenih narodov,
25. 9. 2024
Varnostni svet, ki bo ustrezal današnjemu svetu
Od začetka našega članstva v Varnostnem svetu opažamo postopno, a vztrajno upadanje moči pravil. Popolno nespoštovanje pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu.
Zato smo pripravili dogodek, na katerem danes sodelujete: Voditeljstvo za mir. Mir je ogrožen po vsem svetu. Svet nujno potrebuje vodstvo, da bi spremenil to nevarno smer.
Začel bom z vojno v Ukrajini. V 21. stoletju smo priča konvencionalni vojni agresiji ter vdoru močnejše in vplivnejše sosede v manjšo in na videz šibkejšo. To je očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Če bomo to agresijo dovolili, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu. V primeru Ukrajine branimo ustanovno listino, ki predstavlja jedro naše organizacije.
Medtem ko danes sedimo tukaj, smo priča temu, kako se ogenj v Gazi spreminja v ognjeni pekel po vsem Bližnjem vzhodu.
Ni dovolj močnih besed, s katerimi bi opisali katastrofo, ki se na zasedenih palestinskih ozemljih odvija že leta, ne le od 7. oktobra. Nesprejemljivo je, da kljub vsem grozodejstvom nad palestinskim ljudstvom in zadnjim štirim resolucijam Varnostni svet ni sposoben odločno posredovati, da bi ublažil njegovo trpljenje. Niti da bi osvobodil talce.
Na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se povečujeta nasilje in razčlovečenje Palestincev. Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav, kjer bi Izrael in Palestina živela drug ob drugem v miru in varnosti.
Medtem ko danes sedimo tukaj, smo priča temu, kako se ogenj v Gazi spreminja v ognjeni pekel po vsem Bližnjem vzhodu.
Vojna v Sudanu je še ena tragična vojna za oblast. Humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil človek, z nepredstavljivim uničenjem in človeškim trpljenjem. Po dvajsetih letih smo spet priča nepopisni grdoti nečloveškosti. Znašli smo se na robu še enega genocida v Darfurju in neuspeha naše skupne zaveze “Nikoli več”. Humanitarne razmere so zelo slabe, saj se širi lakota, ni dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, delovne razmere za humanitarne delavce pa so izredno nevarne.
Spoštovani kolegice in kolegi,
Zaskrbljenost in bolečina, ki ju čutimo za civiliste, obsodba kršitev ustanovne listine in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smele biti odvisne od naše geografske ali politične bližine konfliktu. Vtis dvojnih standardov škoduje verodostojnosti in ugledu Varnostnega sveta ter prispeva k neupoštevanju njegovih odločitev.
Slovenija si želi biti poštena posrednica, graditeljica mostov in soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. To, čemur smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnem svetu, poskušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde.
Nacionalni interesi vse prepogosto prevladajo nad skupnimi vrednotami in načeli.
Če bi si vsi prizadevali za to, da bi dali prednost našim skupnim interesom, bi bil svet boljši. Svetovna javnost danes od nas želi slišati to zavezo.
Spoštovani kolegice in kolegi,
Varnostni svet ima na voljo več orodij za spopadanje s krizami in konflikti. Vendar jih vse bolj nerad uporablja.
Pretekle zgodbe o uspehu Liberije, Vzhodnega Timorja in Sierre Leone pričajo o učinkovitosti Varnostnega sveta.
Med vojnami na Balkanu je bil ta Varnostni svet pripravljen in sposoben sprejeti resolucijo, ki jo vzpostavila mehanizem odgovornosti prek Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.
Podobna grozodejstva se dogajajo danes v številnih konfliktih, a žal se zdi sprejetje take resolucije v tem Varnostnem svetu nepredstavljivo.
To je popolnoma nesprejemljivo. In Varnostni svet nosi svoj del odgovornosti.
Ko v Varnostnem svetu primanjkuje enotnosti in odločnosti za ukrepanje, sprte strani to vidijo kot šibkost. V časih oslabljenega obvladovanja konfliktov imajo sprte strani občutek, da lahko nekaznovano kršijo ustanovno listino in mednarodno humanitarno pravo.
Tako lahko pojasnimo, zakaj je v preteklem letu svet zabeležil največje število smrtnih žrtev med civilisti, rekordno število smrti humanitarnih in zdravstvenih delavcev, novinarjev.
To je popolnoma nesprejemljivo. In Varnostni svet nosi svoj del odgovornosti.
Obvladovanje konfliktov se postopoma umika iz Varnostnega sveta zaradi polarizacije, pomanjkanja solidarnosti in geopolitične tekmovalnosti med njegovimi najmočnejšimi članicami. Združeni narodi so vedno bolj potisnjeni na obrobje na račun bilateralne ali regionalne diplomacije. Ta trend je treba obrniti.
Te razmere zahtevajo samorefleksijo Varnostnega sveta in članic Združenih narodov v prihodnosti. Povrniti moramo zaupanje v Združene narode. Prizadevati si moramo, da oblikujemo učinkovit in relevanten Varnostni svet. Varnostni svet, ki bo ustrezal današnjemu svetu. Stalne članice imajo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov pri tem posebno odgovornost.
Sprejeti moramo novo zavezo k spoštovanju ustanovne listine, da znova vzpostavimo enotnost Varnostnega sveta, pri čemer bomo globalne interese postavili na prvo mesto, razmislili o vseh orodjih, ki so na voljo, in uporabili tista, ki bodo najbolj učinkovita, ter spremljati izvajanje naših resolucij, da zagotovimo njihovo spoštovanje.
Varnostni svet mora biti bolj ambiciozen pri uveljavljanju svoje moči za preprečevanje konfliktov in prevzeti večjo vlogo v dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema Združenih narodov.
Regionalne organizacije vedno pogosteje prevzemajo pobudo pri iskanju rešitev za svoje težave. Krepitev sodelovanja z njimi za Varnostni svet odpira nove načine reševanja kriz.
Naj zaključim z besedami: načela multilateralizma – ideja, da morajo narodi sodelovati, da ohranijo mir – so danes tako pomembna, kot so bila pred 79 leti.
Danes nam je uspelo doseči soglasje glede izjave predsedstva. Zato gradimo na teh temeljih in vnesimo novo energijo v naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet.
Izjava Roberta Goloba na splošni razpravi v okviru 79. seje Generalne skupščine Združenih narodov,
27. 9. 2024
Gospod Netanjahu, ustavite to vojno zdaj!
Pred nekaj dnevi smo sprejeli Pakt za prihodnost. V teh časih vojn, podnebnih katastrof, naraščanja neenakosti in poglabljanja polarizacije je bil to redek trenutek enotnosti. Enotnosti držav in skupin z vseh celin. Pakt bi moral pomeniti začetek nove dobe svetovnega partnerstva držav, ki so pripravljene okrepiti multilateralni sistem, katerega jedro so Združeni narodi.
Ta teden smo videli še en žarek upanja. Varnostni svet, ki mu predseduje Slovenija, je sprejel Predsedniško izjavo o voditeljstvu za mir. Vseh petnajst članic je ponovno potrdilo zavezo k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti ter spoštovanju mednarodnega prava, vključno z Ustanovno listino Združenih narodov. To je dober začetek, da ponovno spodbudimo skupno delo za boljši, miroljubnejši in bolj človeški svet.
Naj začnem z mirom in varnostjo.
Generalni sekretar Anotnio Guterres, ki uživa našo polno podporo in neizmerno spoštovanje, je večkrat ponovil, da je bilo preteklo leto – z največjim številom konfliktov v zadnjih desetletjih – najbolj smrtonosno.
Slovenija je izvoljena članica Varnostnega sveta od januarja. Opažamo postopno, a vztrajno upadanje moči pravil. Varnostni svet se je vedno manj zmožen učinkovito odzivati na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu. Nič bolje mu ne gre z upravljanjem številnih drugih kriz.
V Ukrajini smo priča agresiji močnejše in vplivnejše sosede nad manjšo in šibkejšo. To je očitna in groba kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Če bomo to agresijo dovolili, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu.
V Gazi jeskoraj štiri mesece po sprejetju resolucije Varnostnega sveta o prekinitvi ognja in talcih dogovor še daleč stran. Kot je dejal generalni sekretar na včerajšnjem ministrskem srečanju o podpori UNRWA, »ljudje v Gazi obstajajo – ne živijo, ampak obstajajo – med odplakami, kupi smeti in gorami ruševin. Njihova edina gotovost je, da bo jutri huje.«
Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se povečujeta nasilje in razčlovečenje Palestincev, ki sta dosegla vrelišče. Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav, kjer bi Izrael in Palestina živela drug ob drugem v miru in varnosti.
Širjenje krize v Gazi na širšo regijo je zdaj resničnost. Regija je na robu prepada. Umiritev razmer je nujno potrebna, najprej s prekinitvijo ognja v Gazi in Libanonu.
V Sudanu smo priča humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil človek, z milijoni razseljenih ljudi, ki obupno potrebujejo humanitarno pomoč. Hkrati vidimo grozodejstva, ki se spet dogajajo v Darfurju.
Zakaj je Varnostni svet Združenih narodov pustil človeštvo na cedilu?
Stalnih pet članic nosi še večjo odgovornost. Z zlorabo veta in postavljanjem nacionalnih interesov na prvo mesto so dejansko blokirale delovanje Varnostnega sveta.
Zaskrbljenost in bolečina, ki ju čutimo za civiliste, obsodba kršitev ustanovne listine in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smele biti odvisne od naše geografske ali politične bližine konfliktu.
Vsi bi morali na prvo mesto postaviti skupne interese. In svet bi bil boljši.
Drugo pomembno vprašanje je reforma Varnostnega sveta.
Zaradi svojih izkušenj v Varnostnem svetu se zdaj bolj zavedamo potrebe po njegovem reformiranju. Nujno potrebujemo Varnostni svet, ki je resničen odraz mednarodne skupnosti. Varnostni svet, ki ustreza današnjemu svetu.
Zagotoviti moramo, da je porazdelitev sedežev poštena.
Varnostni svet potrebuje močnejše glasove premalo zastopanih regij, kot je afriška celina.
Reformo sestave Varnostnega sveta mora spremljati reforma pravice do veta. Resničnost je taka, da veta ne bomo mogli odpraviti. Vendar pa je treba uveljavljanje te pravice natančneje opredeliti.
Varnostni svet mora biti tudi bolj ambiciozen pri uveljavljanju svoje moči za preprečevanje konfliktov in prevzeti večjo vlogo v dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema Združenih narodov.
Spoštovani kolegice in kolegi,
ne smemo pozabiti, da so Združeni narodi veliko več kot samo Varnostni svet.
Vse pohvale gredo prizadevanjem brezimenskih humanitarnih delavcev na terenu, v oboroženih spopadih, med civilisti, ki so obraz Združenih narodov.
Pomanjkanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava še otežuje njihovo delo. Konflikt v Gazi pa je bil prelomna točka.
V Gazi humanitarni delavci niso samo občasne kolateralne žrtve. Zdi se, da so postali nameren vojaški cilj. Ni druge razlage za največje število ubitih humanitarnih delavcev v preteklem letu, veliko večino v Gazi.
Občutek nekaznovanosti za zločine v Gazi otežuje delo humanitarnih organizacij drugod po svetu. To spodkopava bistvo Združenih narodov in vpliva na delo humanitarnih organizacij in agencij Združenih narodov, kot so ICRC, UNRWA po vsem svetu.
Tretje pereče vprašanje – podnebna kriza.
Podnebne spremembe najbolj vplivajo na vodo – rešilno bilko za ljudi in naravo. Ekstremni vremenski dogodki po vsem svetu povečujejo tveganja povezana z vodo. Ta globalni izziv zato zahteva globalni in skupni odziv. Rešitve obstajajo, vendar niso vsem enako dostopne.
Pobuda generalnega sekretarja Združenih narodov »Zgodnje opozarjanje za vse« je pravi korak v to smer. Ko so lani v moji državi pustošile katastrofalne poplave, smo začeli razvijati napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s superračunalništvom in umetno inteligenco.
Sistem nam bo pomagal napovedati poplave in izboljšati našo odpornost. To rešitev smo pripravljeni deliti z našimi partnerji.
Daljinsko zaznavanje in opazovanje zemlje obveščata naše sisteme zgodnjega opozarjanja. Vendar se dobro zavedamo, da mnoge države nimajo zmogljivosti za spremljanje vseh nevarnosti in imajo omejen dostop do takšne tehnologije.
Pozivam vse k oblikovanju globalnega partnerstva v okviru zgodnjega opozarjanja za vse, da bi tako pomagali premagati te izzive. Partnerstvo bi okrepilo našo skupno pripravljenost in zagotovilo, da bodo vsi na zemlji zaščiteni pred nevarnimi vodnimi ali podnebnimi dogodki s sistemi zgodnjega opozarjanja, ki rešujejo življenja.
Ljudje, ki trpijo zaradi oboroženih spopadov, si ne morejo privoščiti visokotehnoloških rešitev. V večini primerov jim je onemogočen osnovni dostop do čiste pitne vode. Celo več. Vse pogosteje smo priča temu, kako se dostop do vode uporablja kot orožje: v Jemnu, Somaliji, Gazi in Sudanu.
Slovenija se je odločila prevzeti pobudo in skupaj z regijsko skupino držav smo ustanovili Globalno zavezništvo za zaščito vode pred oboroženimi spopadi. Takšna globalna partnerstva so nujno potrebna za zaščito človekove pravice do vode za vse.
In ne nazadnje tudi o človečnosti.
Poskrbeti moramo, da se bodo ljudje po vsem svetu starali dostojanstveno in da jim bodo pri tem zagotovljene pravice. Sedanje mednarodno pravo ponuja le razdrobljen in nedosleden okvir za popolno varstvo človekovih pravic starejših. Zato vodimo ukrepe na globalni ravni za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta o človekovih pravicah starejših.
Svet ne bi smel odlašati z obravnavo glavnih vprašanj, povezanih z enakostjo spolov, vključno s prihodnjim razvojem in izvajanjem agende o ženskah, miru in varnosti. Združeni narodi bi morali biti zgled, ko gre za polno, enakopravno in pomembno vlogo in vodenje žensk v naših družbah.
Generalno skupščino so v vsej njeni zgodovini vodile samo štiri ženske. Nikoli še nismo imeli generalne sekretarke ZN. Prišel je čas, da se enakost spolov odrazi na najvišjih vodstvenih položajih naše organizacije.
Slovenija se je pridružila podpornikom pobude Rotacija za enakost, ki poziva k rotaciji spolov na položaju predsednika Generalne skupščine Združenih narodov.
V kriznih časih so vedno otroci tisti, ki so najbolj ranljivi. Današnji svet je vse bolj sovražen do otrokovih pravic. Več otrok kot kdajkoli prej doživlja nasilje v vseh okoljih, mnogi so izgubili življenje, so prisilno razseljeni, izpostavljeni najbolj travmatičnim izkušnjam, zaprti, nimajo možnosti izobraževanja in zdravstvenega varstva ter se spopadajo s skrajno revščino in socialno izključenostjo.
Gaza je tak primer izjemnega trpljenja otrok. Slovenija ponuja konkretno pomoč v okviru fundacije »Pustimo jim sanje«, ki se ukvarja z rehabilitacijo otrok iz Gaze.
Gre za izjemno plemenit in človeški projekt, ki se je začel pred leti in je pomagal že več sto otrokom iz Gaze, ki so prišli na rehabilitacijo v Slovenijo, pomagal pa bo še naprej. Žal so bili nekateri od teh otrok žrtve nedavne agresije na Gazo.
Naj zaključim z zgodbo dveh mladih deklic iz Palestine. V začetku tega tedna sem se udeležil dogodka o izgubljeni prihodnosti na zasedenih palestinskih ozemljih, ki ga je organizirala organizacija Save the children.
Na tem dogodku sem slišal zgodbo dveh pogumnih deklic, Sare in Rand. Govorili sta o svojih izzivih, svojih občutkih in prihodnosti. Kljub uničenju, razčlovečenju in strahu nista bili niti jezni niti sovražni. Imeli sta le ogromno željo, da bi živeli normalno. Želita študirati in svojo prihodnost posvetiti pomoči svoji skupnosti. Ena si želi postati zdravnica. Druga bi rada postala humanitarna delavka.
Danes izpolnjujem obljubo, ki sem jima jo dal, in njuno zgodbo predstavim na Generalni skupščini. Le s skupnim pozivom proti vojni in za mir bomo zagotovili, da Sara in Rand ne bosta med tisoči palestinskih otrok, ki bodo ostali brez prihodnosti pod okupacijo.
Gospod Netanjahu, ustavite to vojno zdaj!
Zato mi dovolite, da izraelski vladi pošljem jasno sporočilo – ustavite prelivanje krvi, ustavite vojno, pripeljite domov talce in končajte okupacijo! Gospod Netanjahu, ustavite to vojno zdaj!
