Predsednik vlade in Gibanja svoboda dr. Robert Golob je v sklopu redne marčevske seje odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev, od katerih sta bili dve povezani z stanju v zdravstvu.
Kot je poudaril, »zdravstvo ostaja ključna prioriteta naše vlade in koalicije, vsi ukrepi pa so usmerjeni v krepitev javnega zdravstvenega sistema. Zato smo tudi potegnili črto med javnim in zasebnim delom zdravstva. Rezultati ukrepanja so vidni. Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo.«
Kako je vlada ukrepala za skrajšanje čakalnih vrst?
Največji padec števila čakajočih nad dopustno dobo beležimo na trinajstih vrstah zdravstvene dejavnosti, za katere je vlada z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto (Uredba) določila minimalno število prvih pregledov, ki jih mora opraviti posamezni izvajalec.
Prvi pogledi so ključni in vlada se pri svoje delu osredotoča prav na višanje števila prvih pregledov: »Prvi pregledi so prednostna naloga, saj mora pacient čim prej priti v sistem. Ko si enkrat v sistemu, pa izjemno dobro poskrbijo zate. Vsak bolnik, ki je bil kdaj v našem sistemu, to natančno ve,« je v odgovoru na vprašanje poslanke pojasnil premier dr. Golob.
Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo.
Med trinajstimi vrstami oziroma podvrstami zdravstvene dejavnosti, ki so zajete v Uredbi, so na primer psihiatrija, ginekologija, okulistika, ortopedija, urologija itd. Minimalno število prvih pregledov oziroma njihova realizacija je po omenjeni Uredbi vezana tudi na finančne spodbude za izvajalce teh storitev, če določeno minimalno število presežejo.
Ključno pri Uredbi pa je, da se je na podlagi zgoraj omenjenih finančnih spodbud, ki jih Uredba ureja, v obdobju od 31. avgusta 2024 do 28. februarja 2025 število nedopustno čakajočih na prvi pregled zmanjšalo za 7.790 oz. 22,4 %.
Podatki kažejo tudi, da se je v enakem obdobju število nedopustno čakajočih na vse prve preglede zmanjšalo z 158.814 na 143.412, torej za 15.402 oz. za 9,7 %. Zaradi vseh ukrepov Ministrstva za zdravje, kot npr. finančne spodbude, širitev timov, širitev programov, boljše vrednotenje programov, smernice napotovanja itd., je začela mirovati tudi rast števila vseh čakajočih.
Ne gre za krajšanje čakalnih vrst »na papirju«
»Bomo uspeli s krajšanjem čakalnih vrst nadaljevati? Ne vem. Ali bomo na tem trdo delali? Zagotovo,« je bil jasen predsednik vlade, pri čemer pa je še enkrat poudaril tudi, da so navedbe, ki jih v zadnjem času pogosto zasledimo v nekaterih medijih in s strani opozicijskih poslancev, da naj bi se čakalne vrste skrajšale zgolj na papirju, manipulativne.
»Tu ne gre za administrativni poseg, ravno obratno. To je plod tega, da je cel sistem plačevanja zdravstvenih storitev sedaj prilagojen temu, da so bolnišnice maksimalno motivirane in tudi nagrajene finančno. Da izvajajo natančno tiste preglede, ki so najbolj ključni za skrajševanje čakalnih vrst. Da, ta novi sistem je plod izključno te vlade,« je dejal premier dr. Golob.
Kot smo v preteklosti že poudarjali, je res, da se je lansko leto spremenil pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dob. A ne zato, da bi se navidezno, na hitro in v velikem številu zmanjšalo število čakajočih, kar se je sicer zgodilo.
Bomo uspeli s krajšanjem čakalnih vrst nadaljevati? Ne vem. Ali bomo na tem trdo delali? Zagotovo.
Sprememba je bila uvedena zato, ker je bila metodologija prej napačna. Statistika nam po novi metodologiji pove, koliko pacientov na čakalnem seznamu realno čaka nad dopustno čakalno dobo; po stari metodologiji tega nismo vedeli, vedeli smo le, koliko pacientov ima termin ali okvirni termin za zdravstveno storitev, ki presega dopustno čakalno dobo.
Podatki, ki smo jih navedli prej in kažejo, da se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo, vsi izhajajo iz obdobja po uveljavitvi sprememb pravilnika, zbrani so bili na podlagi iste metodologije in so torej med seboj primerljivi. Kažejo pa torej na padajoč trend števila nedopustno čakajočih od avgusta 2024 dalje.
Kaj je faktor relativnega čakanja in kako koristi čakajočim na pregled?
Faktor relativnega čakanja je ukrep, ki omogoča, da tisti pacienti, ki čakajo najdlje in imajo najvišji izračunan faktor (kako do njega pridemo, v nadaljevanju), pridejo prej na vrsto ob sprostitvi nekega termina.
Izvajalci zdravstvenih storitev tiste osebe, ki čakajo najdlje, kličejo naprej, kar seveda tudi znižuje povprečno dobo čakanja, predvsem pa gre po eni strani tudi za ukrep, ki prinaša olajšanje tistim, ki nek poseg potrebujejo čim prej, pa bi sicer nanj čakali precej dlje.
»Imam več kot deset pričevanj, direktno od ljudi, ki jih sicer ne poznam, ki so se obrnili name in se mi zahvalili zaradi tega sistema. Zahvalili, da ko so dobili prvi termin, je bil oddaljen šest mesecev, potem so pa prišli v roku enega meseca dejansko na vrsto,« je v odgovoru poslanki dejal premier dr. Golob.
Kako pa faktor relativnega čakanja deluje? Relativna čakalna doba upošteva najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti in dejansko število dni čakanja.
Imam več kot deset pričevanj, direktno od ljudi, ki jih sicer ne poznam, ki so se obrnili name in se mi zahvalili zaradi tega sistema.
To pomeni, da se na sproščene termine – sprostijo se na primer, ko nekdo od čakajočih iz nekega razloga odpove termin – naroča osebe, ki čakajo nedopustno dolgo in relativno (glede na stopnjo nujnosti) najdlje. Ne upošteva pa se za sprotno/redno naročanje na termine. Ko se naročiš, se postaviš na konec čakalne vrste glede na stopnjo nujnosti. Ko se sprosti termin, pa te iz zdravstvene ustanove lahko prerazporedijo na ta sproščen termin glede na stopnjo relativnega čakanja, ki se izračuna po določeni formuli.
To ne pomeni, da tisti, ki se je zadnji naročil, pride na ta termin, kar je sicer v vprašanju predsedniku vlade trdila poslanka SDS, ampak tisti, ki čaka najdlje glede na stopno nujnosti na napotnici. Dodamo lahko, da če nekdo čaka v čakalni vrsti, se njegova čakalna doba zaradi tega v nobenem primeru ne podaljša.
Poglejmo še konkreten primer…
Relativna čakalna doba oziroma faktor ali koeficient je izračunan na podlagi razmerja med dejansko (realizirano) čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve ob upoštevanju stopnje nujnosti. Določena naročila, ki imajo enega od naslednjih indikatorjev: medicinske indikacije, kontrolni pregledi, želja pacienta po določenem izvajalcu ali terminu…, ne pridejo v poštev za izračun koeficienta. Koeficient se ne računa za storitve, za katere ne velja najdaljša dopustna čakalna doba.
Koeficient se računa za točne in okvirne termine. Formula za izračun faktorja je naslednja:
Relativna čakalna doba = (»Današnji datum« – »Datum vpisa«) / najdaljša dopustna čakalna doba
Primer pacienta A:
Predpostavljamo, da je današnji datum 28. 3. 2025. Pacient s stopnjo nujnosti ZELO HITRO se je na seznam čakajočih vpisal 1. 2. 2025 za storitev, katere najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti ZELO HITRO znaša 30 dni. Relativna čakalna doba se v tem primeru izračuna na naslednji način: 28. 3. 2025 – 1. 2. 2025 je 55 dni, ulomljeno s 30 dni, kar znaša 1,83.
Primer pacienta B:
Današnji datum je 28. 3. 2025. Pacient s stopnjo nujnosti REDNO se je na seznam čakajočih vpisal 1.8.2024 za storitev, katere najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti REDNO znaša 180 dni. Relativna čakalna doba se v tem primeru izračuna na naslednji način: 28. 3. 2025 – 1. 8. 2024 je 239 dni, ulomljeno z 180 dni, kar znaša 1,33.
Na podlagi izračunanega faktorja ima pacient A višjo vrednost relativne čakalne dobe in zato prednost pred pacientom B, v kolikor se sprosti ali določi nov temin, ki je ugodnejši od obstoječega.
Povedano drugače, pacient B presega najdaljšo dopustno čakalno dobo za 33%, pacienta A pa za 83%, kar je več, in zato ima prednost. Ob sprostitvi termina bo zato izvajalec zdravstvene storitve najprej poklical pacienta A, ne glede na to, da je se je pacient B na seznam vpisal nekaj mesecev prej. Pri čemer je seveda ključno, da se za pacienta B čakalna doba ne podaljša.
»Ne samo, da pride na vrsto tisti, ki je mogoče dlje zadaj, vsem ostalim se nič ne spremeni. Obdržijo svoje termine. Ne prenaročamo jih. Ne izgubljamo ne časa, ne obremenjujemo zdravstvenih delavcev s prenaročanjem. In niti ljudje ne izgubljajo mogoče dopusta, ki so ga vzeli ali pa bolniške, da pridejo na pregled, ampak vedo, kdaj imajo pregled. S kakšnimi drugimi ukrepi bi verjetno cel sistem obrnili na glavo, imeli bi še večjo zmedo in seveda, ljudje bi čakali in čakali in čakali. Na ta način se doseže ravno obratno. Red ostane in ljudje so neizmerno zadovoljni,« je učinek, ki ga ima relativni faktor čakanja na čakalne vrste, še dodatno pojasnil predsednik vlade.
Več zdravnikov, več opravljenih storitev, krajše čakalne dobe
Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob se je v svojih odgovorih poslancem dotaknil tudi vprašanja kadrov v zdravstvu, kjer je izpostavil, da je ta vlada storila velike korake k zagotavljanju dovoljšnega števila zdravnikov.
Ukrepe lahko v glavnem razdelimo na tiste, ki bodo svoj učinek pokazali na dolgi rok, in tiste, ki na kadrovsko situacijo v zdravstvu pozitivno vplivajo že danes.
»Povišali smo število vpisnih mest na obeh univerzah, Ljubljana in Maribor. Z Univerzo na Primorskem smo dosegli dogovor in sporazum, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine z dodatnimi stotimi vpisnimi mesti,« je dolgoročne ukrepe najprej pojasnil premier dr. Golob. Seveda bo trajalo, da bodo vsi študenti medicine, ki jim je bil študij omogočen morda ravno zaradi ukrepov te vlade, doštudirali, a nedvomno je to nujno potreben in temeljni korak za vzdržnost zdravstva v Sloveniji na dolgi rok, je dodal premier.
Kratkoročni ukrepi pa so vezani predvsem na privabljanje tujih zdravnikov, pri čemer je vlada dr. Roberta Goloba ravno tako zelo uspešna – neprimerno bolj, kakor pretekle: »Spremenili smo, in to radikalno, Zakon o tujcih. Način pridobivanja delovnega dovoljenja je danes v primerjavi z vsemi prejšnjimi vladami popolnoma drugačen,« je spomnil premier.
Povišali smo število vpisnih mest na obeh univerzah, Ljubljana in Maribor. Z Univerzo na Primorskem smo dosegli dogovor in sporazum, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine z dodatnimi stotimi vpisnimi mesti.
Številke zato že govorijo same zase: »V Slovenijo je bil priliv tujih zdravnikov in zdravnic v obdobju od 2014 do lanskega leta v povprečju 12 zdravnikov letno. Veste, koliko jih je prišlo v letu 2024? 58. In v letu 2025 se to nadaljuje. To je direkten rezultat dela te vlade in te koalicije, ker je spremenila zakonodajo, ki se je prej nobena vlada ni lotila na način, da tisti zdravnik iz tujine, ki želi delati v Sloveniji in ki ga tu krvavo potrebujemo, v Slovenijo dejansko tudi lahko pride,« je še pojasnil premier.
