Državni zbor je junijsko plenarno zasedanje začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in ministrskemu zboru.
Vprašanja premierju so se navezovala na varnostno situacijo v državi, stanje gospodarstva in sociale, prometno obremenjenost slovenskih cest ter na način financiranja programov italijanske in madžarske narodne skupnosti na Radioteleviziji (RTV) Slovenija.
Slovenija med najvarnejšimi državami na svetu
V sedanjem negotovem svetu, kjer številni voditelji spodbujajo sovraštvo, je Slovenija ena izmed redkih držav, ki še vedno velja za otok miru in varnosti, je poudaril premier. Po njegovih besedah to ni samohvala, temveč dejstvo, ki ga priznavajo tudi mednarodne ocene: »Slovenija je med desetimi najbolj varnimi državami na svetu. Naloga vlade, ministrstev in vseh pristojnih organov je, da to varnost ohranimo po celotnem ozemlju in za vse prebivalce.«
Slovenija je med desetimi najbolj varnimi državami na svetu. Naloga vlade, ministrstev in vseh pristojnih organov je, da to varnost ohranimo po celotnem ozemlju in za vse prebivalce.
»Vsako nasilje je nedopustno in ga odločno obsojam – tudi dogodek v Ribnici, kjer je bil na družabnem dogodku napaden župan. Pomembno je, da je policija ukrepala hitro in učinkovito – storilci so bili izsledeni v zelo kratkem času. Od policije pričakujem takšno odzivnost v vseh primerih nasilja in kaznivih dejanj,« je dejal premier. Ob tem je pristojne organe pozval, naj raziščejo okoliščine ribniškega dogodka: »Kako so lahko storilci iz sosednje občine neovirano povzročili incident in zakaj nihče od več kot 2000 prisotnih ni ukrepal.« Opozoril je, da so potrebni odgovori o varovanju in motivih, ne pa pavšalne obsodbe celotne romske skupnosti.
Vsako nasilje je nedopustno in ga odločno obsojam – tudi dogodek v Ribnici, kjer je bil na družabnem dogodku napaden župan. Pomembno je, da je policija ukrepala hitro in učinkovito – storilci so bili izsledeni v zelo kratkem času. Od policije pričakujem takšno odzivnost v vseh primerih nasilja in kaznivih dejanj.
»Nepošteno bi bilo za dejanje posameznikov kriviti vse Rome iz Ribnice, še manj pa romsko skupnost v celotni Sloveniji. Poznamo številne primere uspešnega sobivanja in integracije. Politiki imamo odgovornost, da spodbujamo mirno reševanje težav in dialog. Naše orodje so besede – in te morajo biti premišljene, odgovorne in ne spodbujati delitev,« je poudaril.
Nepošteno bi bilo za dejanje posameznikov kriviti vse Rome iz Ribnice, še manj pa romsko skupnost v celotni Sloveniji. Poznamo številne primere uspešnega sobivanja in integracije. Politiki imamo odgovornost, da spodbujamo mirno reševanje težav in dialog. Naše orodje so besede – in te morajo biti premišljene, odgovorne in ne spodbujati delitev.
Dodal je, da se vlada zaveda težav, zato je že pred letom dni okrepila policijsko navzočnost in nadzor na območjih z večjim tveganjem: »Statistični podatki kažejo povečano uspešnost preiskanih kaznivih dejanj, kar kaže na učinek preventivnega delovanja policije. Minister za notranje zadeve ima vsa pooblastila, da po potrebidodatno okrepi prisotnost policije.«
Statistični podatki kažejo povečano uspešnost preiskanih kaznivih dejanj, kar kaže na učinek preventivnega delovanja policije. Minister za notranje zadeve ima vsa pooblastila, da po potrebidodatno okrepi prisotnost policije.
A vprašanje sobivanja z romsko skupnostjo po besedah premierja ni novo – je civilizacijski izziv, ki presega mandat ene same vlade: »Rešitev ni v izključevanju, temveč v vključevanju. In poleg represivnih ukrepov so ključni tudi sistemski odgovori. Represija sama nikoli ne bo zadostovala. Potrebni so celoviti ukrepi, dialog in skupna odgovornost celotne družbe.
Vlada je zato že sprejela vrsto zakonodajnih ukrepov: zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli, zakon o starševskem nadomestilu – vsi ti so potrjeni na vladi in se nahajajo v zakonodajni obravnavi. Ukrepi so usmerjeni v dolgoročno izboljšanje položaja skupnosti in ustvarjanje pogojev za uspešno sobivanje, « je spomnil premier.
Rešitev ni v izključevanju, temveč v vključevanju. In poleg represivnih ukrepov so ključni tudi sistemski odgovori. Represija sama nikoli ne bo zadostovala. Potrebni so celoviti ukrepi, dialog in skupna odgovornost celotne družbe.
Vlada je zato že sprejela vrsto zakonodajnih ukrepov: zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli, zakon o starševskem nadomestilu – vsi ti so potrjeni na vladi in se nahajajo v zakonodajni obravnavi. Ukrepi so usmerjeni v dolgoročno izboljšanje položaja skupnosti in ustvarjanje pogojev za uspešno sobivanje.
Slovenija med državami z visokim zadovoljstvom prebivalcev
Premier je oporekal opozicijski trditvi, da naj bi bila kakovost bivanja v Sloveniji »najnižja med 50 državami, v katerih so ocenjevali, katera ima najboljšo kakovost življenja«. Po njegovih besedah so vsi uradni podatki – zlasti Eurostat – v nasprotju s tem, saj Slovenijo uvrščajo med države z visokim zadovoljstvom prebivalcev. V zvezi z očitki o visokem davčnem primežu pa je poudaril, da je obremenitev prebivalcev v tem mandatu ostala praktično nespremenjena, razen pri uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka in rahli podražitvi RTV naročnine: »Ključni kazalniki kažejo na visoko zaposlenost, rekordno število tujih delavcev in najvišje neto dobičke podjetij doslej, kar kaže na zdravo in delujoče gospodarstvo.« Ob tem je posebno pozornost namenil vprašanju revščine: »Slovenija ima po podatkih Eurostata najnižjo stopnjo tveganja revščine med otroki v EU.« Poudaril je tudi pomen varnostne mreže, ki jo vlada aktivno krepi z izboljšanjem položaja vdov, invalidov in starejših.
Ključni kazalniki kažejo na visoko zaposlenost, rekordno število tujih delavcev in najvišje neto dobičke podjetij doslej, kar kaže na zdravo in delujoče gospodarstvo.
Glede domnevnega porasta stečajev v naši državi je premier zatrdil, da tega po dostopnih podatkih ni zaznati. Če bi bili priča množičnim stečajem, bi se po njegovih besedah to poznalo tako v poročanju medijev kot v statistiki brezposelnosti, ki pa ostaja nizka. Napovedal je, da bo sprememba dohodninske lestvice predložena jeseni, skladno z zakonodajnim rokom, zato so špekulacije o njeni vsebini prezgodnje.
»V Sloveniji so davki na delo za delodajalce med najnižjimi v Evropi, prispevne stopnje pa nižje kot v sosednjih državah. Ob tem je Slovenija ena redkih držav, kjer večina prebivalcev živi v lastniških nepremičninah, kar se odraža tudi v tradicionalno nizkih davkih na premoženje. Socialni sistem je po oceni tujih analiz zelo razvit, hkrati pa država močno povečuje vlaganja v znanje in razvoj, kar že prinaša rezultate – tudi v
obliki novih, visoko plačanih delovnih mest, ki jih v Sloveniji ustvarjajo tuja podjetja,« je opozoril.
Vlada dr. Roberta Goloba z rekordnimi vlaganji v železniško infrastrukturo
Na poslansko vprašanje o prometnih zastojih na slovenskih cestah se je premier odzval na podlagi osebne izkušnje, saj je dolga leta zaradi službe dnevno potoval s Primorske v Ljubljano. Zato dobro razume slabo voljo ljudi in pozive k rešitvam. Poudaril je, da je sedanja vlada prva po letu 2009, ki je sistematično pristopila k vlaganjem v cestno infrastrukturo. V letih po 2009 so bile namreč naložbe v avtocestni križ zanemarjene, prometna obremenjenost pa se je močno povečala. »Čeprav trenutno potekajo obnove in so z njimi povezani zastoji, se že kažejo pozitivni učinki. Po podatkih Darsa se je pretočnost v primerjavi z lanskim letom izboljšala, še preden so zaključena vsa dela. To je rezultat mehkih ukrepov, kot so prilagajanje prometnega režima, časovno usklajevanje del in umikanje gradbišč v manj obremenjene termine,« je dejal. Ob tem po njegovih besedah sedanja vlada nadaljuje tudi z rekordnimi vlaganji v železniško infrastrukturo: »Letos bodo skupaj s cestnimi naložbami presegla milijardo evrov, prihodnje leto celo 1,2 milijarde evrov. Za primerjavo: v letih pred 2020 so ta vlaganja znašala le od 500 do 800 milijonov evrov. Cilj je razbremeniti avtoceste in spodbuditi preusmeritev potniškega in tovornega prometa na železnico.«
Čeprav trenutno potekajo obnove in so z njimi povezani zastoji, se že kažejo pozitivni učinki. Po podatkih Darsa se je pretočnost v primerjavi z lanskim letom izboljšala, še preden so zaključena vsa dela. To je rezultat mehkih ukrepov, kot so prilagajanje prometnega režima, časovno usklajevanje del in umikanje gradbišč v manj obremenjene termine.
Premier: Financiranje RTV Slovenija ne sme biti odvisno od vsakokratne vlade
Glede financiranja programov italijanske in madžarske narodne skupnosti na RTV Slovenija pa je premier poudaril, da je za obe narodnostni manjšini v Sloveniji zgledno poskrbljeno, ter da gre za dediščino, na katero smo lahko vsi ponosni in jo moramo skrbno varovati. V zvezi z zakonodajnim predlogom, ki ureja financiranje vsebin za manjšine v okviru javne RTV hiše, je pojasnil, da se vlada zavzema za sistemsko in zakonsko določitev dveh ločenih virov financiranja: za splošni vir iz rtv-naročnine za delovanje javnega zavoda in za posebna, zakonsko določena namenska sredstva za manjšinske vsebine.
Takšna rešitev po mnenju premierja zagotavlja večjo neodvisnost RTV Slovenija, saj sredstva ne bi bila več odvisna od vsakokratne politične volje vlade: »Takšen model financiranja bi omogočil dolgoročno stabilnost, boljše kadrovsko načrtovanje in razvoj programov, namenjenih narodnostnim skupnostim.« Po njegovih besedah se je praksa neposrednega financiranja iz proračuna, ki jo je vlada uporabljala v preteklosti, izkazala kot manj učinkovita in nestabilna: »Zakon, ki je v zaključni fazi priprave,
predvideva določitev fiksnega odstotka za manjšinske vsebine. O konkretni višini odstotka in kriterijih za njegovo določitev pa bo treba še razpravljati v parlamentarni fazi postopka, kjer bo pravi prostor za iskanje ustrezne rešitve.«
Zakon, ki je v zaključni fazi priprave, predvideva določitev fiksnega odstotka za manjšinske vsebine. O konkretni višini odstotka in kriterijih za njegovo določitev pa bo treba še razpravljati v parlamentarni fazi postopka, kjer bo pravi prostor za iskanje ustrezne rešitve.
Sicer bodo poslanke in poslanci na junijski redni seji med drugim obravnavali več zakonskih predlogov glede stanovanjske politike in šolstva, med drugim pa bodo razpravljali še o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
