Poslanke in poslanci so že drugič v tem mandatu obravnavali interpelacijo vlade dr. Roberta Goloba, ki jo je tudi tokrat vložila SDS, in to zaradi izjav premierja o pokojninski reformi v letu 2012. Vlada je že v odgovoru na interpelacijo vse očitke iz opozicijskih vrst zavrnila in ocenila, da gre za že videno zlorabo sicer legitimnega parlamentarnega instrumenta, kar pa zmanjšuje njegovo kredibilnost. Ministrski zbor je izrazil strinjanje s premierjevimi navedbami o poslabšanju položaja upokojencev z omenjeno reformo v času druge vlade Janeza Janše, obenem pa je izpostavil svoje ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. Vladnemu stališču so v razpravi pritrdili v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah na čelu s Svobodo. Po pričakovanju je bil položaj upokojencev tudi prevladujoča tema večurne razprave.
Poslanec Svobode mag. Dean Premik: »Dejstvo je, da sedanja vlada in koalicija delata dobro in za državljane. In to je tisto, kar gre v nos določenim krogom, da povsod iščejo načine za diskreditacijo predsednika vlade, koalicije in vseh, ki so kakorkoli povezani z njo.«
Dejstvo je, da sedanja vlada in koalicija delata dobro in za državljane.
Premier Golob je v odzivu na interpelacijo dejal, da gre le še za eno v nizu potez opozicije, ki imajo en sam cilj: zavlačevanje in blokado vlade. Po njegovih besedah bi lahko 14 ur, kolikor jih je bilo na voljo za razpravo, bolje porabili s sprejemanjem ukrepov za ljudi: »Kdo še ima privilegij, da 14 ur v službi porabi za mlatenje prazne slame?« je bil kritičen. Ob tem je SDS kot nosilki treh preteklih vlad očital, da ko bi lahko, ni naredila »ničesar, o čemer bi danes pametovali«. Med takimi ukrepi je premier navedel tudi skorajšnji referendum o dodatku za pokojnine umetnikov. »Referendum, ki bo stal 6,7 milijona evrov, zato da se bo morda štirim umetnikom in kulturnikom preprečilo, da bi prišli do boljše pokojnine, pri čemer bo letni strošek teh nekaj čez 60 tisočakov. Včasih bi rekli, da bi ‘za en zrezek ubili vola’. Ker jih ne zanima davkoplačevalski denar ali učinkovitost delovanja, ampak izključno samo grobi populizem,« je opozoril.
Referendum, ki bo stal 6,7 milijona evrov, zato da se bo morda štirim umetnikom in kulturnikom preprečilo, da bi prišli do boljše pokojnine, pri čemer bo letni strošek teh nekaj čez 60 tisočakov.
Zaradi uspešnega dela vlade dr. Roberta Goloba v opoziciji vse več nemira
V SDS so torej spisali že drugo interpelacijo zoper vlado dr. Roberta Goloba. Za prvo, ki so jo vložili marca 2023, so glavno spodbudo našli v združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine. Tokrat pa so v SDS posegli po interpelaciji, ker premier ni podlegel njihovi zahtevi in se opravičil za svojo upravičeno kritiko Janševe vlade glede pokojninske reforme. Oba razloga pritrjujeta ugotovitvi, da v SDS za mobilizacijo svojih članov in simpatizerjev neodgovorno zlorabljajo instrument interpelacije. Če SDS tokrat ne bi razjezile izjave glede pokojnin, pa bi jo nekaj drugega. Očitno uspešno delo sedanje vladne ekipe in koalicije v SDS vnaša vse več nemira. »Interpelacija s podpisom SDS je klasični primer političnega manevra, ki služi le destabilizaciji vlade in zamegljevanju resničnih prioritet države v času, ko bi Slovenija še kako potrebovala stabilnost, odgovornost in sodelovanje. Vlagatelji interpelacije ne razpravljajo o vsebini, ker je nimajo. Ne iščejo rešitev, ker jih ne znajo ponuditi. Ne govorijo v imenu ljudi, ampak zgolj v imenu lastne predvolilne kampanje,« je dejala vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič.
e iščejo rešitev, ker jih ne znajo ponuditi. Ne govorijo v imenu ljudi, ampak zgolj v imenu lastne predvolilne kampanje.
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu: »Interpelacija vlade pravzaprav prikazuje bedo opozicije, ki ji je zmanjkalo argumentov in zato upa, da bo z glasnimi obtožbami prikrila lastno manipulativno politično preteklost.«
Pravzaprav smo bili znova priča žalostni podobi opozicijske SDS, ki se vedno znova zateka k enakim političnim manevrom in trikom. V Svobodi pa smo nagajanje SDS izkoristili na način, da smo v poslanski razpravi o interpelaciji spomnili na dosežke, ki smo jih dosegli v tem mandatu. Dejstvo je, da je položaj starejših oziroma upokojencev za sedanjo vlado in koalicijo izjemnega pomena, kar smo z ukrepi tudi dokazali. Kljub izrazitim in vztrajnim političnim pritiskom iz opozicijskih vrst, katerih del je bila tudi tokratna interpelacija, si v Svobodi neprestano prizadevamo za izboljšanje kakovosti življenja starejših, medgeneracijsko solidarnost in socialno pravičnost. V to smer gre tudi pospešena priprava pokojninske reforme, ki bo na dolgi rok izboljšala položaj sedanjih in bodočih upokojencev.
Vladni ukrepi izboljšali gmotni in socialni položaj upokojencev
Tako smo v Svobodi in koaliciji v zadnjih treh letih sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi smo izboljšali gmotni in socialni položaj upokojencev. Zaradi energetske krize in naraščajočih življenjskih stroškov smo že jeseni 2022 upokojencem pomagali z enkratnim 4,5-odstotnim dvigom pokojnin. Leta 2023 smo izvedli skupno za skoraj sedemodstotno uskladitev, v začetku leta 2024 pa še za dodatnih 8,8 odstotka, kar je bila v samostojni Sloveniji doslej največja redna uskladitev pokojnin s povprečno plačo in življenjskimi stroški. Povprečna neto starostna pokojnina se je tako od sredine leta 2022 do februarja 2024 povečala za skoraj 16 odstotkov. Tudi letos je že bila izvedena redna uskladitev v višini 4,5 odstotka.
Poslanec Svobode Bojan Čebela: »Interpelacija, ki jo je tudi tokrat vložila SDS, temelji na blatenju vlade dr. Roberta Goloba. Zakaj? Ker je predsednik vlade s prstom, odločno in javno pokazal na krivca za povzročeno škodo upokojencem.«
Interpelacija, ki jo je tudi tokrat vložila SDS, temelji na blatenju vlade dr. Roberta Goloba. Zakaj? Ker je predsednik vlade s prstom, odločno in javno pokazal na krivca za povzročeno škodo upokojencem.
Vpeljali smo institut zagotovljene vdovske pokojnine za vse vdove ali vdovce, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Ta znaša toliko kot zagotovljena starostna pokojnina. S tem ukrepom smo zmanjšali tveganje socialne izključenosti skupine prebivalstva, ki spada med ranljivejše. Sprememba je stopila v veljavo s 1. januarjem 2024. Z dvigom osnove za odmero pokojnine se je izboljšal položaj delovnih invalidov, ki so delali za krajši delovni čas. Od 1. januarja 2024 se pri odmeri pokojnine kot osnova upošteva dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas.
Izhodišči prihajajoče pokojninske reforme solidarnost in dolgoročna vzdržnost
Kljub vsemu naštetemu pa najpomembnejše spremembe, ki jih bomo v tem mandatu sprejeli za dostojno starost sedanjih in bodočih upokojencev, še prihajajo z novo pokojninsko reformo. Med cilji, ki jih zasledujeta vlada dr. Roberta Goloba in koalicija, so tudi ustreznost pokojnin sedanjih upokojencev ter vzdržnost pokojninskega sistema in zaupanje mlajših generacij, da bodo pokojnine dostojne, ko bo prišel njihov čas za upokojitev. Reforma torej izhaja iz vrednot spoštovanja, solidarnosti in dolgoročne vzdržnosti.
Poslanka Svobode Andreja Živic: »Kdor hodi po poti resnice, morda ne bo prvi, bo pa prišel najdlje. In to je pot, katero smo si v Svobodi začrtali pred dobrimi tremi leti.«
Kdor hodi po poti resnice, morda ne bo prvi, bo pa prišel najdlje. In to je pot, katero smo si v Svobodi začrtali pred dobrimi tremi leti.
Poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček: »Sedanja vladna ekipa je sprejela vrsto konkretnih in učinkovitih ukrepov, ki so nedvoumno izboljšali gmotni in socialni položaj upokojencev.«
Krepitev javnega zdravstva ostaja ključna prioriteta
Slovenski zdravstveni sistem je dolga leta izgubljal zaupanje. Sedanja vlada je začela ambiciozno reformo zdravstva, ki že prinaša učinke. Zakonodajno smo jasno razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar pomeni več transparentnosti in predvsem manj prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe. Zdravstvo ne bo več zasebna banka interesov, temveč javna storitev za vse. Ločitev javnega in zasebnega financiranja, krepitev družinske medicine in reorganizacija zdravstvenega zavarovanja pomenijo temeljni preobrat, ki ga podpirajo tako zdravstveni delavci kot pacienti. Tako je novela zakona o zdravstveni dejavnosti po več desetletjih nedorečenosti končno postavila jasna pravila igre. Na prvo mesto uvršča pravice in dobrobit pacientov ter gradi temelje sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, pregleden in trajnosten. Poleg ureditve razmerij med javnim in zasebnim delom novela vsebuje še vrsto drugih rešitev, ki krepijo osnovne gradnike javnega zdravstva. Krepitev javnega zdravstva je torej bila in ostaja ključna prioriteta sedanje vlade in koalicije, saj je to obljuba, ki smo jo dali ljudem.
Plačna reforma temelji na zgodovinskem dogovoru vlade in sindikatov
Po desetletjih zamujenih priložnosti zaradi neučinkovitosti prejšnjih vlad je sedanja vladna ekipa izpeljala celovito plačno reformo, ki prinaša bolj pravično, pregledno in poenoteno plačno lestvico v javnem sektorju. Zlasti zaposleni v zdravstvu, izobraževanju in javni upravi končno dobivajo priznanje za svoje delo — ne le z besedami, temveč z dejanji. Po več kot 15 letih napetosti v javnem sektorju je vlada dr. Roberta Goloba dosegla zgodovinski dogovor s sindikati. Sprejeta reforma ni le lepotni popravek, ampak vsebinska prenova sistema. Prejšnji sistem je dopuščal, da je bilo kar okoli 32.000 javnih uslužbencev pod minimalno plačo. Po novem sistemu je osnovna plača vedno nad minimalno, kar pomeni višjo osnovo tudi za dodatke in nagrajevanje. Prav tako je reforma prinesla bolj uravnotežena plačna razmerja med javnimi uslužbenci, direktorji in funkcionarji, hkrati pa je okrepila osnovne mehanizme za dolgoročno vzdržnost in pravičnost. Reforma je vredna približno 1,4 milijarde evrov, od tega pa je večina denarja namenjenega za višje plače. Tolikšne vsote seveda ni mogoče razdeliti čez noč, zato postopna rast plač od leta 2025 do leta 2028. Vsi socialni partnerji so se strinjali, da drugače ne gre, da to ni kaprica vlade, ampak realnost javnih financ.
O uspešnosti vlade pričajo tudi spodbudni makroekonomski kazalci
Ministrski zbor s premislekom zmanjšuje birokracijo, poenostavlja postopke in prispeva h krepitvi gospodarstva. Tako smo koalicijski partnerji z letošnjim letom dvignili splošno davčno olajšavo in meje davčnih razredov. Za energetsko krizo smo dali podjetjem več kot 400 milijonov evrov pomoči, za posledice uničujočih poplav, ki so Slovenijo prizadele avgusta 2023, pa več kot 200 milijonov evrov. Iz proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 veje optimistični pogled na prihodnji razvoj naše države. Dolg Slovenije v BDP se namreč znižuje in je pod povprečjem EU, imamo rekordno zaposlenost, eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU, inflacija je pod povprečjem EU, gospodarska rast je nad povprečjem, napovedi za leto 2025 in 2026 pa so zelo dobre. Vse to je prepoznala mednarodna finančna skupnost – bonitetne agencije so Sloveniji povišale oceno, kar potrjuje zaupanje v stabilnost finančne politike. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde pa je med lanskoletnim obiskom v Sloveniji našo državo označila za vzor vsem v Evropi. Gre za pomembno priznanje sedanji vladi, ki je in bo stavila na normalnost v državi ter na razvoj in blaginjo v dobro ljudi.
Investicije v stanovanjsko gradnjo na rekordni ravni
Poleg tega nikoli prej v zgodovini samostojne Slovenije država ni investirala toliko v stanovanjsko gradnjo kot pod vodstvom sedanje vlade. Iz proračuna je bilo za to področje doslej zagotovljenih kar 251 milijonov evrov, kar je šestkrat več kot v obdobju 2006–2022 skupaj. Za primerjavo: prejšnja Janševa vlada je za stanovanjsko gradnjo namenila zgolj 1,5 milijona evrov, in to kljub opozorilom stanovanjskih skladov o nujnosti ukrepov. Stanovanjska politika vlade dr. Roberta Goloba je torej za dosedanje slovenske razmere revolucionarna. Področje, ki je bilo desetletja povsem zanemarjeno, vlada oživlja ter z zakonodajo in zagotovljenim financiranjem postavlja temelje nove stanovanjske politike. Glavni cilj je v desetih letih zagotoviti gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj.
Sicer interpelacije vlad v zgodovini samostojne Slovenije niso pogoste, sedanja vlada pa je prva, ki sta jo doleteli kar dve. Vse dosedanje interpelacije vlad je v parlamentarni postopek vložila SDS, kar tudi priča o političnih motivih njihove vlagateljice. Sicer je tokratna interpelacija bila že deseta interpelacija v aktualnem mandatu državnega zbora. Večino jih je v parlamentarni postopek vložila SDS, uspela pa ni z nobeno izmed njih. Cilj serijskega vlaganja interpelacij ter zahtev za nujne in izredne seje je en sam: v čim krajšem času zmetati čim več polen pod noge sedanji vladi in koaliciji. Neutemeljene kritike SDS pa ne morejo preglasiti dejstva, da vlada dr. Roberta Goloba dela uspešno, in to kljub opozicijskim oviram, ki jo od prvega dne mandata spremljajo na vsakem koraku.
Svoboda vrnila v Slovenijo normalno življenje
V Svobodi smo dobili glasove ljudi zaradi naše obljube, da bomo v Slovenijo vrnili normalno življenje. In smo ga vrnili. Naveza Svobode in volivcev, ki nam zaupajo, bo dosegla, da se ne ponovi strašljiva izkušnja v času prejšnje Janševe vlade, ki je dodobra zamajala temelje demokracijo v državi in poskrbela za dediščino iz težko popravljivih posledic. V enem mandatu smo naredili več kot katerakoli druga vlada v zadnjih dveh desetletjih.
