Državni zbor je na majskem plenarnem zasedanju sprejel več pomembnih zakonov, med katerimi sta zakona o medicinskih pripomočkih in o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu, kot tudi noveli zakonov o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Povečevanje proračunskih sredstev za znanost vse do 1,25 odstotka BDP
Pred nastopom sedanje vlade v letu 2022 je bilo v celotno znanstvenoraziskovalno dejavnost investiranih 354 milijonov evrov. Lani je vlada namenila 528 milijonov evrov, letos 674 milijonov, v letu 2026 pa bo namenjenih več kot 700 milijonov evrov. Z novim zakonom se predvsem zagotavljajo podlage za delovanje ključnega deležnika na tem področju, to je Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS). Poleg tega zakon na novo opredeljuje financiranje tega področja, s ciljem doseganja do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) državnih proračunskih sredstev. Pri tem je en odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti.
V poslanski skupini Svoboda se v celoti zavedamo pomena znanosti in inovacij za razvoj naše države.
Sicer je predvidena možnost odstopanja v določenih gospodarskih in izrednih okoliščinah, a z zagotovljenim minimalnim obsegom financiranja. Zakon določa tudi način rasti sredstev, in sicer za 0,08 odstotne točke letno, dokler se ne doseže ciljna vrednost.
Poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček: »V poslanski skupini Svoboda se v celoti zavedamo pomena znanosti in inovacij za razvoj naše države. Če želimo domače gospodarstvo ohraniti konkurenčno, je naloga države vsekakor ustvarjanje okolja, ki spodbuja novo znanje in podjetniško aktivnost na način, da preko javnih politik poskrbi za ustrezno infrastrukturo, kakovosten izobraževalni sistem, ustrezno zakonodajo ter predvsem za ustrezne in dolgoročne vire financiranja primerljive z drugimi državami.«
Za visoko raven kakovosti zdravstva potrebna dobra zakonodaja
Vladna ekipa dr. Roberta Goloba hiti s posodabljanjem in dopolnjevanjem zdravstvene zakonodaje. Tako zakon o medicinskih pripomočkih, ki nadgrajuje evropski regulatorni okvir, določa rešitve za zagotavljanje varnih, kakovostnih in skladnih pripomočkov na slovenskem trgu. Njegov namen je torej preprečiti, da bi bili na trgu ponarejeni ali manj kakovostni pripomočki. Zakon tudi opredeljuje vzpostavitev informacijskega sistema, v katerem bo mogoče razbrati vrste posameznih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je s pripomočkom karkoli narobe, bo sledljivost zagotovljena, bolniku pa bodo pripomoček v najkrajšem možnem času zamenjali.
Zdravstveni sistem je kompleksen in izjemno širok družbeni podsistem
Večino določb zakona bo izvajala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Agencija bo lahko odobrila izredno dajanje pripomočka, ki sicer ni opravil postopkov ugotavljanja skladnosti, na trg, in to v izrednih razmerah, ko je uporaba pripomočka v interesu varovanja javnega zdravja, varnosti ali zdravja uporabnikov. Zakon torej v ospredje postavlja varnost pacientov, ob hkratnem upoštevanju, da morajo biti pripomočki dostopni ljudem. »Zdravstveni sistem je kompleksen in izjemno širok družbeni podsistem. Za njegovo učinkovitost in visoko raven kakovosti je potrebna tudi dobra zakonska ureditev. Eno od pomembnih področij zdravstvenega sistema je tudi področje medicinskih pripomočkov,« je opozorila poslanka Svobode Vera Granfol.
Poenostavitev vstopa tujih zdravstvenih delavcev na slovenski trg dela
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu pa bo skrajšal postopke priznavanja kvalifikacij tujim kandidatom. Slovenija se namreč sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, trenutni postopki priznavanja kvalifikacij pa so zapleteni in precej dolgotrajni. Zakon tako tujim zdravstvenim delavcem omogoča bolj enostaven in hitrejši vstop na slovenski trg dela ter čim boljši, čim lažji in čim hitrejši način integracije v družbo. V letu 2024 je za priznanje poklicnih kvalifikacij zaprosilo 123 zdravnikov in zobozdravnikov ter 136 drugih zdravstvenih delavcev. Ker so bili postopki dolgotrajni, so marsikoga odvrnili od pridobivanja kvalifikacije.
Vlada je z novim zakonom naredilanujen korak v smeri hitrejšega, učinkovitejšega in bolj transparentnega sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki bo pripomogel k odpravi pomanjkanju kadra v zdravstvu.
Kot enotna točka za priznavanje poklicnih kvalifikacij je v zakonu določeno ministrstvo za zdravje, zato se bodo kandidati izognili dvojnemu plačevanju taks. Novost je tudi to, da se bo znanje slovenščine preverjali ob prijavi na strokovni izpit, in ne že v začetni fazi postopka. Prav tako zakon uvaja obdobje usposabljanja do šest mesecev pri izvajalcu oziroma pri ponudniku dela. V tem času bo lahko kandidat spoznal delo in se tudi naučil slovenskega jezika.
Poslanec Svobode Dušan Stojanovič: »Vlada je z novim zakonom naredilanujen korak v smeri hitrejšega, učinkovitejšega in bolj transparentnega sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki bo pripomogel k odpravi pomanjkanju kadra v zdravstvu. S poudarkom na kakovosti in varnosti pacientov, jezikovni usposobljenosti ter pravni varnosti zakon prispeva k dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega zdravstvenega sistema.«
Nihče ne sme obdržati nezakonitega premoženja
Nezakonito pridobljeno premoženje krepi korupcijo in organizirani kriminal, zato vladna novela, ki ji je državni zbor prižgal zeleno luč, sledi načelu, da nihče ne sme obdržati premoženja, ki ga je pridobil z nezakonito dejavnostjo. Novela sicer ne prinaša prelomnih sprememb, ampak stavi na premišljene korake k učinkovitejšim postopkom odvzema premoženja nezakonitega izvora in okrepljenemu sodelovanju med pristojnimi organi, kot tudi k odpravi nejasnosti v določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora je ključno njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka. Prav zato je finančna preiskava, ki je nujni predhodni del pravdnega postopka, najmočnejše orodje, ki ga ima država v tem primeru.
Tako sta med pomembnejšimi rešitvami v noveli tudi krepitev vloge Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave in pa možnost vložitve tožbenega zahtevka za odvzem t. i. nadomestnega premoženja. Slednje rešuje zahtevne situacije, ko osumljeni oziroma obtoženi nezakonito premoženje vmes že zapravi, skrije, ali pa zaradi dolgov nanj v vrsti čakajo upniki in banke. Na seznamu pomembnih novosti je tudi možnost podaljšanja finančne preiskave s šestih mesecev na eno leto, z enega na šest mesecev pa se podaljšuje še rok za vložitev tožbe po končani preiskavi. Sicer novela sledi koalicijski pogodbi, s katero smo se v Svobodi zavezali tudi k »posodobitvi instrumenta odvzema premoženja nezakonitega izvora v smeri večje učinkovitosti«.
Poslanka Svobode in predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič: »Uradna statistika za obdobje do konca leta 2023 kaže, da je sodišče odločilo o 27 tožbah po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, skupna vrednost dosojenega zneska državi pa je – skupaj s sodnimi poravnavami – znašala le 2,4 milijona evrov. Pri tem je tožilstvo v istem obdobju odredilo kar 73 finančnih preiskav, konec leta 2023 pa je bilo aktualnih 224 začasnih zavarovanj premoženja v vrednosti visokih 291 milijonov evrov. Praksa torej kaže, da postopek do zamrznitve premoženja poteka dokaj uspešno, nato pa se zatakne.«
