Priporočila SDS padla že na parlamentarnem odboru.
Čeprav je do parlamentarnih volitev še leto dni, pa je opozicijska SDS ves svoj politični aktivizem že vpregla v predvolilno kampanjo. Cilj njenega serijskega vlaganja interpelacij ter zahtev za nujne in izredne seje je en sam: v čim krajšem času zmetati čim več polen pod noge sedanji vladi in koaliciji. Enakemu namenu je služila tudi tokratna zahteva za izredno sejo državnega zbora, ki jo je SDS ‘dekorirala’ s predlogom priporočil za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Ker je priporočila zavrnil že parlamentarni odbor za gospodarstvo, je državni zbor o njih zgolj razpravljal, ni pa glasoval.
V SDS očitno želite slediti ukrepom, ki jih uveljavlja Donald Trump.
Trump in Musk zgled političnim manevrom SDS
Močna spodbuda tovrstnemu početju SDS je nedvomno razdiralna politika Donalda Trumpa in njegove ekipe milijarderjev. V njej prednjači prav brezkompromisni borec proti birokraciji Elon Musk, ki namerava z motorko v roki spodrezati vse, kar vsaj malo spominja na zvezno državno službo. Zaradi takšnega zgleda je na poslanske klopi prišel rokohitrsko spisan predlog priporočil s podpisom SDS. Priporočila so bila vsebinsko prazna, brez kančka konstruktivne drže oziroma brez iskrene želje prispevati k debirokratizaciji in izboljšanju poslovnega okolja v državi. Povedano drugače: priporočila so bila sama sebi namen oziroma so bila le orodje destruktivne politike SDS, ki ne izbira sredstev, da bi se le vrnila na oblast.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič: »V SDS očitno želite slediti ukrepom, ki jih uveljavlja Donald Trump. Še posebej vam je všeč njegova temeljita revizija državnega financiranja nevladnikov, zato bi jo želeli udejanjiti tudi pri nas. Vzeli bi torej nevladnikom in ta denar porabili za orožje, čeprav vsi vemo, kako pomembni so nevladniki s tem, ko jo vladam postavljajo ogledalo.«
Zahteva SDS brez kančka samokritičnosti
Vsebina zahteve SDS je bila zato nekakšna politikantska krpanka iz:
- selektivnega nabora takšnih in drugačnih podatkov in tabel, ki so brez repa in glave;
- iz že večkrat slišanih tendencioznih ocen aktualnega stanja v državi, ki so zgolj v službi političnih in gospodarskih interesov SDS;
- ter iz obsežnega seznama ukrepov, za katere naj bi poskrbela vlada, pri čemer se v SDS zaradi popolne odsotnosti samokritičnosti in slabega spomina ne vprašajo, zakaj teh ukrepov niso udejanjili že v času treh vlad, ki so jih po njihovem zatrjevanju več kot uspešno vodili.
Kljub opozicijskim oviram vlada uspešna v prizadevanjih za dobro ljudi
Neutemeljene kritike SDS pa ne morejo preglasiti dejstva, da vlada dr. Roberta Goloba dela dobro, in to kljub opozicijskim oviram, ki jo od prvega dne mandata spremljajo na vsakem koraku. Ministrski zbor s premislekom zmanjšuje birokracijo, poenostavlja postopke in prispeva h krepitvi gospodarstva. Koalicijski partnerji smo z letošnjim letom dvignili splošno davčno olajšavo in meje davčnih razredov. Za energetsko krizo smo dali podjetjem več kot 400 milijonov evrov pomoči, za posledice uničujočih poplav, ki so Slovenijo prizadele avgusta 2023, pa več kot 200 milijonov evrov.
V Svobodi si bomo še naprej prizadevali, da bi imeli v Sloveniji še bolj učinkovit in dostopen javni sektor, manj administrativnih bremen ter odlično poslovno okolje.
Poslovno okolje v Sloveniji deležno pohval tujih investitorjev
Vlada tudi uvaja ukrep skrajšanega delovnega časa, ki bi ga država subvencionirala 60-odstotno. Z učinkovitimi ukrepi privablja tuje in domače talente – podatki zavoda za zaposlovanje že kažejo premike v to smer -, pripravlja tudi individualne naložbene račune, ki bodo spodbudili kapitalski trg v Sloveniji. Na seznamu sprejetih ukrepov so tudi t. i. ljudske obveznice, v pripravi pa je že njihova druga izdaja. Prav tako velja spomniti, da je švičarski farmacevtski gigant Novartis v svoje podjetje v Sloveniji vložil že 3,5 milijarde evrov, za prihodnja leta pa družba načrtuje še za pol milijarde evrov nadaljnjih naložb. V upravi Novartisa poslovno okolje v naši državi ocenjujejo kot zelo dobro, zato so uspešni tudi pri privabljanju in zadrževanju strokovnjakov z znanji. Farmacevtska družba Sandoz, ki je bila pred oktobrom 2023 del divizije Novartisa, pa je v zadnjih letih v Sloveniji investirala za okoli 400 milijonov evrov. V obeh primerih gre za spodbudno prakso, ki zanika opozicijske kritike o neprijaznem, nekonkurenčnem poslovnem okolju v naši državi.
Poslanec Svobode Jurij Lep: »V Svobodi si bomo še naprej prizadevali, da bi imeli v Sloveniji še bolj učinkovit in dostopen javni sektor, manj administrativnih bremen ter odlično poslovno okolje. Pot do tega cilja je sestavljena iz tisočerih malih in velikih korakov – od sprememb zakonov do ravnanj posameznikov v konkretnih zadevah. Potreben je ne samo trud politikov, ampak celotne družbe. Predvsem pa moramo imeti optimističen in ambiciozen pogled.«
Dediščina prejšnje vlade obsežen pravni balast
Sicer bi zdajšnja opozicija oziroma SDS največ storila za debirokratizacijo in boljše poslovno okolje, če ne bi v prejšnjem mandatu, ko je vodila vlado, za seboj pustila obsežen pravni balast, ki ga je nakopičila s protikoronskimi zakoni, pa tudi z mnogimi drugimi zakoni, ki so bili polni ‘podtaknjencev’. Pika na i takšnega škodljivega početja je bila tudi kopica sprejetih protiustavnih odlokov.
Poslanka Svobode Janja Sluga: »V SDS se tudi tokrat poslužujejo napačnih podatkov in trditev, kar kaže, da njihov namen ni pripomoči k iskanju rešitev, ampak zgolj diskreditirati vlado.«
V Sloveniji živimo dobro
»V Sloveniji živimo dobro. Imamo visoko kakovost življenja in visoko raven storitev. Imamo tudi dobro razvito socialno državo, v kateri poskrbimo za najbolj ranljive družbene skupine. Zato ne smemo pristati na narativ parlamentarne opozicije, da je v Sloveniji vse narobe. Živimo v demokratični ureditvi, ki ima veliko neodvisnih institutov, s katerimi varujejmo šibke, ter skrbimo, da nobena politična skupina, nobena veja oblasti nima absolutne oblasti,« je poudaril poslanec Svobode Jurij Lep. Po njegovih besedah je upravljanje države v takšnem sistemu morda nekoliko manj učinkovito, so pa zato družbena nasprotja manjša, kar je nujno izhodišče za učinkovitost ukrepanja v dobro ljudi.
