Državni zbor je z enotno koalicijsko podporo ocenil, da je vladni predlog zakona o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo, saj po več kot dveh desetletjih prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona.
Glavni namen zakonskega predloga je zagotoviti celovito obveščenost najširše javnosti in svobodo izražanja v sodobnem medijskem okolju. »Sedanji zakon namreč ni prilagojen novim tehnologijam, digitalnemu okolju in navadam občinstva, prav tako pa ne naslavlja problematike vse večjih političnih pritiskov na novinarsko in uredniško neodvisnost,« je opozorila poslanka Svobode Sara Žibrat, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za kulturo.
Poslanec Svobode Dušan Stojanovič: »Predlog medijskega zakona v prvem delu sledi želji po zagotavljanju avtonomije novinarjev in neodvisnosti medijev. Drugi del pa je predvsem namenjen spodbujanju in zaščiti medijske raznolikosti oziroma pluralizma, ter obsega podlago za pripravo različnih oblik državne pomoči na področju medijev.«
Predlog medijskega zakona v prvem delu sledi želji po zagotavljanju avtonomije novinarjev in neodvisnosti medijev.
Zakonski predlog krepi finančno pomoč medijem
Predlog novega medijskega zakona omogoča pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga doslej edini niso bili upravičeni do državne pomoči. Tako predlog prinaša prenovo in finančno okrepitev sedanjega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni sta tudi dve novi shemi finančne pomoči – prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem. Za državno pomoč pa ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v prevladujoči lasti javnih subjektov ali političnih strank. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se v letu 2025 medijem obeta dodaten milijon, z letom 2026 pa bo finančni učinek zakona dosegel osem milijonov evrov.
Cilj vladnega predloga tudi večja preglednost medijskega lastništva
Zakonski predlog tudi zagotavlja večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja ter predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi novi postopek presoje združevanja medijskih podjetij. Po predlogu bo moral regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Za oceno koncentracij na medijskem trgu naj bi bila pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).
Očitki opozicije glede vpisa vplivnežev v razvid medijev so zavajajoči, saj to za vplivneže nikakor ne bo veljalo.
Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Sara Žibrat: »Sedanji zakon ne zagotavlja preglednosti medijskega lastništva in financiranja. Na netransparentno oglaševanje v medijih s strani države in občin je opozorilo tudi računsko sodišče. Nov razvid medijev bo zagotavljal aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh. Očitki opozicije glede vpisa vplivnežev v razvid medijev so zavajajoči, saj to za vplivneže nikakor ne bo veljalo.«
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu: »S sprejetjem novega zakona se bo slovenski medijski prostor premaknil v smer večje preglednosti, pluralnosti in pa neodvisnosti.«
Preprečevanje sovražnega govora ni cenzura
Po zgledu evropskega akta o digitalnih storitvah zakonski predlog naslavlja tudi problematiko širjenja sovražnega govora. Tako bo po novem sovražni govor v medijih veljal za prekršek, ki bo lahko imel finančne posledice za kršitelja. V vsakem primeru pa bo imel kršitelj zagotovljeno pravno varstvo in bo lahko kazen izpodbijal na sodišču. Zavajanje opozicije, da gre pri preprečevanju sovražnega govora za cenzuro, je le izgovor za nadaljnje širjenje sovraštva in spodbujanje nasilja v družbi, in to zaradi lastnih političnih koristi. Pomembnejša novost predloga medijskega zakona je tudi zahteva za označevanje vsebin, ki nastanejo s pomočjo umetne inteligence, in pa uredniški nadzor nad njimi.
S sprejetjem novega zakona se bo slovenski medijski prostor premaknil v smer večje preglednosti, pluralnosti in pa neodvisnosti.
V Svobodi nekaj pomislekov glede presoje medijske koncentracije
Sicer pa imajo poslanke in poslanci Svobode nekatere pomisleke glede novega postopka presoje medijske koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Zakonski predlog namreč ukinja t. i. pragove oziroma tržne deleže, ko je treba izvesti presojo koncentracije, ter predvideva presojo vsakršne medijske koncentracije, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. »Z vidika medijske svobode nas namreč skrbi prenos večih pooblastil na Akos, ki bi poleg nadziranja medijev v prihodnje bdel tudi nad digitalnimi platformami. Skrbi nas tudi nedoločnost postopka presoje bistvenega vpliva. Kljub temu v poslanski skupini Svoboda menimo, da je nov zakon o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo, ter bomo aktivno sodelovali pri njegovi izboljšavi,« je še poudarila poslanka Žibrat.
Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Sara Žibrat: »V mandatu prejšnje vlade Janeza Janše se je Slovenija zaradi teženj po politični podreditvi javne Radiotelevizije Slovenija in Slovenske tiskovne agencije znašla na radarju Evropske komisije.«