Poslanke in poslanci Svobode smo skupaj s poslanskima skupinama NSi in SD vložili predlog sprememb 112., 114. in 118. člena ustave, po katerih bi vlado namesto po dvofaznem imenovali po enofaznem ...
Poslanke in poslanci Svobode smo skupaj s poslanskima skupinama NSi in SD vložili predlog sprememb 112., 114. in 118. člena ustave, po katerih bi vlado namesto po dvofaznem imenovali po enofaznem postopku. S tem bi omogočili bistveno hitrejše oblikovanje vlade po državnozborskih volitvah. Poleg tega sestava ministrske ekipe ne bi bila več predmet zakonskega urejanja in tako tudi ne referendumskega odločanja. Prav zaradi slednjega se je dokončno oblikovanje vlade dr. Roberta Goloba zamaknilo za skoraj sedem mesecev, kar je po nepotrebnem oviralo njeno delo. S spremembami teh treh členov ustave bi bila torej sestava vladne ekipe stvar dogovora med predsednikom vlade in koalicijskimi partnerji.
Borut Sajovic, vodja PS Svoboda: »Hitro oblikovanje vlade je pomembna in ključna stvar, saj koalicijskim partnerjem omogoča, da se tudi hitro lotijo uresničevanja obljub, ki so jih dali volivcem.«
Po tem predlogu bi predsednika vlade izvolil državni zbor, ministre pa bi na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike. Ker državni zbor po predlogu ne bi imenoval ministrske ekipe, tudi ne bi imel več možnosti za interpelacijo posameznega ministra, ampak le še celotne vlade.
V poslanski skupini Svoboda smo se po dolgotrajni in temeljiti razpravi ter po posvetovanjih z uglednimi ustavnopravnimi strokovnjaki (dr. Igor Kaučič, dr. Franci Grad, dr. Saša Zagorc, dr. Ciril Ribičič) odločili, da predlog, ki ga je pripravil NSi, podpremo in sprejmemo sopredlagateljstvo. Prispevali smo podpise za vložitev predloga z namenom, da se začne ustavnorevizijski postopek. Sedanje imenovanje ministrov v državnem zboru namreč pomeni precejšen odstop od ureditev v drugih parlamentarnih sistemih.
Borut Sajovic, vodja PS Svoboda: »Kadar govorimo o ustavnih spremembah, govorimo o dvotretjinski podpori v državnem zboru. Zato je pomembno, da znamo tudi preko meja med koalicijo in opozicijo iskati skupne rešitve v dobro ljudi.«
Kljub podpori predlogu smo poslanke in poslanci Svobode predlagali dve manjši dopolnitvi. Želeli smo, da se že v predlogu natančneje opredeli vloga predsednika republike pri imenovanju ministrov. Ker ima predsednik republike zgolj simbolno in reprezentativno funkcijo, je po našem mnenju dolžan izvršiti predlog predsednika vlade za imenovanje ali razrešitev ministra. Torej nima pravice zavrniti predloga predsednika vlade oziroma nima diskrecijske pravice, da bi ocenjeval primernost kandidata. Zgolj izjemoma bi lahko predsednik republike pred imenovanjem zavrnil kandidata, ker ta na primer ne bi izpolnjeval formalnih pogojev za imenovanje, kot so državljanstvo, starost, ki je povezana z izvrševanjem volilne pravice ipd.
Borut Sajovic, vodja PS Svoboda: »Predsednik vlade skupaj s svojo ministrsko ekipo prevzame veliko odgovornost, zato ga je treba čim bolj razbremeniti odvečnih birokratskih postopkov pri oblikovanju vlade.«
S tem namenom smo v Svobodi predlagali tudi dopolnitev II. razdelka osnutka ustavnega zakona. Pogojev, kdo je lahko predsednik vlade ali minister, namreč ustava ter zakoni o vladi, o funkcionarjih in o državni upravi neposredno ne določajo. V primeru poslancev pa 82. člen ustave navaja, da zakon določa, kdo je lahko oziroma ne sme biti izvoljen za poslanca. Podrobno to določa 7. člen zakon o volitvah v državni zbor. Za uveljavitev predvidenih ustavnih sprememb bi bilo zato treba – enako kot to velja za poslance – v zakonu o vladi določiti pogoje za imenovanje predsednika vlade in ministrov.
Sicer je vodja naše poslanske skupine mag. Borut Sajovic skupaj z vodjema NSi in SD, Janezom Cigler Kraljem in Janijem Prednikom, pozval koalicijsko Levico in opozicijsko SDS, naj se pridružita tej ustavni pobudi.
Borut Sajovic, vodja PS Svoboda: »S tem ustavnim predlogom smo predvsem prisluhnili želji ljudi. Njihov interes je, da po volitvah čim prej dobimo novo vlado in da ta začne delati.«
