V 34 letih samostojne Slovenije redko mineta dve zaporedni leti brez izvedenega referenduma. Od leta 1996 smo jih imeli že 30. V nedeljo nas čaka že 31. referendum. In potem pravijo, da je Švica dežela referendumov.
Že v 3. členu Ustave je navedeno, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. In mi – ljudstvo – to oblast izvršujemo na dva načina, in sicer posredno in neposredno. Tipična oblika posredne oblike so volitve, med oblike neposredne demokracije pa prištevamo zakonodajno iniciativo, peticije in referendum.
Zakonodajni referendum, na kateremu kot že naslov pove, glasujejo o uveljavitvi zakona je opredeljen že v Ustavi, in sicer v njenem 90. členu. Še natančneje je urejen v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi. Zakonodajni referendum je mogoče izvesti samo v času med sprejemom zakona v Državnem zboru in razglasitvijo zakona. V tem času mora pobudnik referenduma najprej zbrati podpise 2.500 volivcev. Če jih zbere ima na to 35 dni časa, da zbere 40.000 podpisov volivcev in na njihovi podlagi vloži zahtevi za razpis referenduma. Državni zbor mora nato razpisati zakonodajni referendum.
Zakonodajni referendum je naknadni referendum. To pomeni, da se na referendumu glasuje o zakonu, ki ga je Državni zbor že sprejel, ni bil pa zakon še objavljen v Uradnem listu. Zakonodajni referendum je hkrati tudi zavrnitveni referendum, kar pomeni, da tisti, ki poda pobudo za izvedbo referenduma, želi, da se zakon na referendumu zavrne ter da se rešitve iz zakona ne uveljavijo.
Na zakonodajnem referendumu tako odločamo o tem, ali se bo uveljavil nek zakon. Glasujemo o zakonu kot celoti in ne zgolj o posameznem členu zakona. Vprašanje zastavljeno na glasovnici je vsebinsko precej prazno in je sestavljeno po formuli »Ali želite, da se uveljavi + ime zakona + datum sprejetja v Državnem zboru?« Posledično, se mora vsak volivec izdatno informirati o tem, kaj prinaša zakon o katerem se glasuje na referendumu.
Vse od leta 2013 v Sloveniji pri zakonodajnem referendumu uporabljamo t.i. model kvoruma zavrnitve. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali (oddanih je več glasov proti kot glasov za), pri čemer mora število glasov oddanih za možnost proti, dosegati vsaj 20% števila volilnih upravičencev.
Zakon tako prestane referendum, če je oddanih več glasov za kot glasov proti, ali pa če je oddanih več glasov proti kot glasov za, vendar število glasov proti ne dosega praga 20% števila volilnih upravičencev. Vseh volilnih upravičencev v Sloveniji je okrog 1.700.000, kar pomeni, da je za dosego praga potrebno zbrati vsaj 340.000 glasov proti. Takšna ureditev terja, kar veliko mobilizacijo s strani pobudnika referenduma in njegovih podpornikov, saj je treba zbrati vsaj 340.000 glasov proti, pri čemer mora biti oddanih več glasov proti kakor za. Tako zakon prestane referendum in se uveljavi, razen če se kar zajetno število volivcev z njim aktivno ne strinja. Posledično, glasovalna abstinenca koristi zagovornikom sprejeta zakona.
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan 25. 4. 2025 v Republiki Sloveniji 1.692.455 volilnih upravičencev. To pomeni, da bo na nedeljskem referendumu Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti padel če bo proti glasovalo vsaj 338.491 volivcev, in če bo glasov proti več kot glasov za.
Morda še ena zanimivost vezana na kvorum zavrnitve. Prvi referendum po uveljavitvi tega model je bil Referendum o arhivih, ki je potekal leta 2014. Na tem referendumu je bilo sicer oddanih precej več glasov proti (133.347, 67,47%) kot za (64.571, 32,63%), a ker število glasov proti ni preseglo 340.000 glasov, je zakon prestal referendum in bil uveljavljen.
Bojkot je izraz volje volivca. Sama se v nedeljo ne bom udeležila referenduma, saj verjamem v moč demokracije in aktivno državljanstvo. To se pa ne izraža samo z volilno udeležbo ampak tudi z ne udeležbo. Bojkot je izraz. Je dejanje. Je orodje, ko ni druge poti. Ko sogovornik noče slišati, ko ignorira vse meje, takrat je bojkot legitimna obramba – ne nasilna, a odločna. Bojkot je politično sredstvo, ki govori namesto glasov, ki so bili preslišani. Bojkot pomeni, da se ne strinjamo. Da ne sodelujemo v igri, ki je proti pravilom. Da se postavimo pokonci, ko nas želijo utišati. Ta referendum nima nič skupnega z iskreno skrbjo za kulturo – nastal je kot politično orožje za obračunavanje z umetniki in ustvarjalci, ki si drznejo misliti drugače. Stranka SDS zlorablja referendumski institut. Ob tem zavajajo javnost glede dodatkov in porabljajo 6,7 milijona evrov javnega denarja za nepotreben referendum. Zato bojkot ni pasivnost. Pobudniki referenduma želijo na hrbtih kulturnikov biti politični boj z vladajočo koalicijo, pa naj stane kar hoče.
