Rekel je: V 24 urah bom končal vojno v Ukrajini. Rekel je: Končal bom vojno v Gazi in jo pod svojim lastništvom postavil nazaj.
Nikoli si nisem mislil, da bo eno najvplivnejših držav sveta vodil človek, ki ni le patološki lažnivec, ampak tudi eden najbolj nesposobnih in nehumanih voditeljev današnjega časa.
Zakaj to pravim? Ker podpira genocid. Ker podpira sistematično izživljanje nad civilnim prebivalstvom. Ker vidi v vsakem konfliktu zgolj priložnost za gospodarsko korist. Vse drugo – življenja, dostojanstvo, mednarodno pravo – zanj ne šteje. In čeprav morda vojna v Gazi res kmalu utihne, se bojim, da bo tam ostalo zelo malo, kar bi še lahko imenovali življenje.
Še huje pa je, da imamo tudi pri nas politike, ki se po njem zgledujejo. Ki njegove besede ponavljajo, njegove metode povzemajo in v njegovi senci iščejo lastno moč.
Medtem mu doma gorijo mesta. In ne zaradi podnebne krize, temveč zaradi domače politike – razdiralne, brezčutne in polne sovraštva. Vse bolj postaja jasno, da ni sposoben voditi niti svoje države, kaj šele prispevati k miru v svetu.
Še huje pa je, da imamo tudi pri nas politike, ki se po njem zgledujejo. Ki njegove besede ponavljajo, njegove metode povzemajo in v njegovi senci iščejo lastno moč. V naši podalpski deželi jih ne manjka – prepoznamo jih po aroganci, cinizmu in zaničevanju drugače mislečih.
Z neomajno podporo Izraelu je odprl še eno fronto – tokrat z Iranom. Posledice so lahko katastrofalne. Svet se že zdaj sooča z nevarnostjo, ki presega razumne meje. Gre za nevarnost, ki lahko v trenutku uide nadzoru.
In da bo mera polna, to agresijo in te vojne zločine javno in brez sramu podpirajo tudi številni evropski in svetovni voditelji. Tudi naš Janez Janša. Njegovi zapisi že napovedujejo, kaj bi naredil z vsemi, ki spimo v »napačnem« delu spalnice. Retorika, ki bolj spominja na mračne čase preteklosti kot na sodobno demokracijo.
Jaz tega ne morem in ne bom sprejel kot nekaj normalnega. In prepričan sem, da tudi mnogi med vami ne.
