Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je danes edina vlada, ki dejansko deluje v korist ljudi. To ni prazna fraza, temveč dejstvo, ki ga potrjujejo konkretni ukrepi in dejanja. In to je nekaj, kar moramo vedno znova poudarjati – ker ljudje hitro pozabimo, kdo je resnično stopil na stran državljanov in kdo je zgolj govoril, a nikoli ukrepal.
Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je danes edina vlada, ki dejansko deluje v korist ljudi.
Spomnimo se tragedije – umora Slavca Knaflja. Dogodka, ki je pretresel Slovenijo in razgalil pomanjkljivosti sistema, ki bi moral varovati življenja. Če bi takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše reagirala pravočasno, če bi pokazala odgovornost in empatijo, bi danes morda govorili o drugačni zgodbi. A žal tega odziva ni bilo.
Če bi takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše reagirala pravočasno, če bi pokazala odgovornost in empatijo, bi danes morda govorili o drugačni zgodbi.
Janez Janša, notranji minister Aleš Hojs in tedanji generalni direktor policije Anton Olaj so po tragediji preprosto poniknili. Namesto iskrenega odziva, preiskave in konkretnih ukrepov smo bili priča tišini. Dogodek so skušali čim prej potisniti v pozabo, kot da gre za neprijetnost, ki se je treba znebiti. A tragedije, ki prizadenejo družbo, se ne smejo pozabiti – iz njih se moramo nekaj naučiti.
Zato je danes prav, da poudarimo: šele Golobova vlada je pokazala, da ji je mar za ljudi. Da razume, da je naloga oblasti varovati, ne skrivati. Graditi, ne rušiti. Združevati, ne deliti.
In potem danes gledamo – poslance SDS, ki pozivajo k oboroževanju. Kje smo pristali? Namesto da bi govorili o sodelovanju, o miru, o zaupanju med ljudmi, spet poslušamo pozive k orožju, delitvam in konfliktom. Ali smo res pozabili, kam vodi takšno razmišljanje?
In potem danes gledamo – poslance SDS, ki pozivajo k oboroževanju. Kje smo pristali?
Poglejmo svet okoli sebe – vojne, uničena mesta, razseljene družine, otroci brez otroštva. To so posledice orožja, pohlepa in političnih iger brez srca. In medtem ko drugi narodi bijejo bitke za preživetje, mi v Sloveniji živimo dobro. Imamo vse, kar potrebujemo za dostojno, mirno življenje.
Zato bi morali biti hvaležni in odgovorni. Vsak človek, vsaka družina, vsak politik – vsi skupaj moramo skrbeti, da kot družba rastemo v pozitivno smer. Da ne ustvarjamo sovraštva, temveč razumevanje. Da ne iščemo krivcev, temveč rešitve.
Da ne iščemo krivcev, temveč rešitve.
Ker na koncu ni pomembno, kdo je na kateri strani in katero stranko podpira – pomembno je, da smo ljudje. Da znamo stopiti skupaj, ko je to resnično potrebno, in da v ospredje postavimo sočutje, spoštovanje in mir.
Prihodnost ne pripada tistim, ki kričijo najglasneje, temveč tistim, ki gradijo tiho – z razumom, s srcem in s pogledom usmerjenim v prihodnje generacije. Ker to je bistvo – da otrokom, ki prihajajo za nami, zapustimo boljšo, varnejšo in bolj sočutno družbo.
In to je pot, po kateri gre sedanja vlada. Pot odgovornosti, človečnosti in resničnega dela za ljudi.
In to je pot, po kateri gre sedanja vlada. Pot odgovornosti, človečnosti in resničnega dela za ljudi.
