Minister za finance Klemen Boštjančič v Odmevih o interventnem zakonu, ki ga je včeraj sprejela vlada.
Minister za finance Klemen Boštjančič v Odmevih o interventnem zakonu, ki ga je včeraj sprejela vlada.
»Pri tem zakonu gre izključno za tiste ukrepe z raznih področij, ki morajo veljati že v septembru, torej najnujnejše ukrepe za sanacijo škode in seveda vseh težav, ki jih imajo predvsem prizadeti prebivalci. Ocenjene finančne posledice tega zakona so med 150 in 170 milijoni evrov,« je o predlogu interventnega zakona, ki ga je potrdila vlada, v oddaji Odmevi povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Na sprejetje v državnem zboru sicer še čaka, nato pa bo veljal do konca tega leta, nekatere rešitve do konca leta 2024.
Sklad za obnovo Slovenije – SOS
Zakon je namenjen spopadanju s posledicami ujme na srednji rok, nekateri izmed sprejetih ukrepov pa imajo tudi dolgoročne učinke. Med drugim se ustanavlja sklad za dolgoročno obnovo, ki bo lahko deloval tudi 10 let, v njem pa bodo zbrana sredstva iz različnih virov, namenjena izključno obnovi države: »Ta sklad je namenjen temu, da se bodo na eni strani v njem zbirala vsa sredstva iz različnih virov, to se pravi tako proračunska, donacije, solidarnostna pomoč Evropske komisije, tudi solidarnostni prispevek,« je razložil minister Boštjančič.
Pri tem minister še dodaja, da je zagotovljena maksimalna transparentnost delovanja sklada: »Želimo zelo transparentno prikazati na eni strani stroške in na drugi strani financiranje teh stroškov. Namreč, od vsega začetka so tudi nastavki v tem prvem interventnem zakonu narejeni tako, da bo zelo transparentno: na eni strani, od kod sredstva prihajajo, in na drugi strani – še pomembneje -, za kaj se ta sredstva porabljajo,« je jasen minister.
Z odzivom bank in zavarovalnic zadovoljni, še pa je prostor tudi za izboljšave
»Ključne stvari prihajajo. En del teh so banke že danes napovedale in jih pozdravljamo. O enem delu teh pa verjamem, da se bomo z bankami dogovorili oziroma jih bo vlada uzakonila v nadaljnjih zakonih, ki jih že pripravlja,« je o odzivu bank dejal minister Boštjančič. Kot je povedal, so banke nekatere ključne predloge vlade in ministrstva že sprejele. Sem sodi tudi dvig obrestnih mer na depozite. Za nadaljnje ukrepe pa je s strani bank po ministrovih besedah ravno tako bilo izraženega veliko razumevanja: »Verjamem, da bomo v naslednjem mesecu tukaj veliko stvari dorekli glede prihodnosti, torej tistih stvari, ki jih bodo prebivalci in gospodarstvo potrebovali v naslednjem letu in kasneje,« je povedal minister.
Glede zavarovalnic pa pravi, da je »najpomembnejše reševanje zahtevkov posameznikov. Torej, da so hitro, učinkovito rešeni in da so seveda na zgornjih mejah, kar zavarovalne police omogočajo. Ampak to je prva stvar. Temu seveda sledijo tudi druge, ali pa, če hočete, dodatna pomoč, ki jo prav tako od zavarovalnic pričakujemo«.
Minister sicer pri tem opozarja na dejstvo, da je ta nesreča prizadela tudi zavarovalnice in bodo dobički v panogi bistveno nižji. Poudarja, da to »nista edini dve dejavnosti, za kateri mislimo, da morata svoje prispevati. Gre tudi za druge dejavnosti, ki so danes ali pa v preteklem letu v času energetske krize kovale ekstra dobičke.«
Vsaka kriza je lahko tudi priložnost
»Absolutno verjamem, da je kriza lahko priložnost, tudi ta kriza. In ravno ta solidarnost Slovencev to kaže. Tudi skozi zakonodajo, skozi ta zakon, ki ga bomo sprejeli. Šli bomo tudi v spremembo vrste sistemskih zakonov. Ena stvar, za katero sem absolutno prepričan, da jo bo spodbudila ta naravna nesreča, je sprememba postopkov in zakonodaje na prostorskem področju. To je tudi neka velika slabost Slovenije,« je prepričan minister. Vrsta sprememb se namreč obeta na področju postopkov umeščanja v prostor, ki bodo drastično skrajšani.
