Danes je dan narodnega ponosa, dan zgodovinskega spomina in dan zahvale vsem tistim, ki so s svojo odločnostjo, pogumom in ljubeznijo do domovine omogočili, da se je pred 105 leti slovensko Prekmurje združilo z matičnim narodom.
Čudovita pokrajina med rekama Muro in Rabo je skozi stoletja doživljala mnoge pretrese in spremembe. Prekmurje je dolgo časa pripadalo Kraljevini Ogrski, čeprav je bilo tesno povezano s slovenskim narodom, prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki pa so neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest. Eden takih izjemnih mož je bil pisatelj in duhovnik Jožef Klekl.
Konec prve svetovne vojne je prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope ter razpad večnacionalne avstro‑ogrske monarhije, slovenskemu narodu pa priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo. Na množičnem zborovanju so na današnji dan v Beltincih proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. Ta dogodek je bil vrhunec večletnih prizadevanj slovenskih narodnih buditeljev in političnih voditeljev. Eden izmed njih je bil tudi dr. Matija Slavič, Prekmurec po babici, ki je z domišljenim diplomatskim pristopom igral ključno vlogo pri povojnih pogajanjih. Na pariški mirovni konferenci je bila priznana zgodovinska pravica Slovencev do Prekmurja in 17. avgusta leta 1919 je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS.
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela izjemen kulturni in politični pomen. Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ju je ogrska oblast več stoletij zavirala. Bila je tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje.
Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto obogatilo slovensko skupnost. V letih po združitvi je ta pokrajina postala pomemben del slovenske kulture, gospodarstva in politike, vendar ni izgubila svoje posebnosti. Ohranila je raznolikost, svojo prekmursko govorico in običaje. A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci. Tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Horvat, Evald Flisar, Vlado Kreslin in mnogi drugi, kot s čisto navadnimi, delavnimi ljudmi. Prekmurski človek je preprosta in skromna duša, globoko zakoreninjena v mehki, črni zemlji ravnic ob reki Muri.
V dobrih treh desetletjih samostojne Slovenije je ta pokrajina doživljala tudi velike pretrese ob propadanju nekdanjih največjih zaposlovalcev. V Križevcih rojeni prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob praznovanju stoletnice združitve Prekmurja z matičnim narodom poudaril, da to ni več le neka melanholična, s štorkljami, meglicami in blatnimi kolniki nekje za Muro živečih dobrih ljudi pokrajina, o kateri je pisal Miško Kranjec, ampak je del Slovenije, z vsemi svojimi socialnimi, gospodarskimi in razvojnimi problemi. Res je. Vedno je tako bilo in vedno bo.
Danes, 105 let po prelomnem zborovanju, praznujemo z dobrimi mislimi in upanjem na lepo prihodnost skupaj kot celoten narod. Združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak je tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletajo zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek.
