Slovenci smo kot majhen narod izjemno prilagodljivi pri komunikaciji s tujci in vešči raznoraznih tujih jezikov. Ko gremo na morje k sosedom, zlahka preklopimo na nek približek hrvaščine, delavci migranti obvladajo nemščino, prebivalci na dvojezičnih območjih italijanščino in madžarščino, večina nas nima težav z angleškim jezikom. Kot otroci smo se hitro naučili nemški ali angleški jezik, odvisno od tega, na katerem programu smo gledali risanke. V 90-ih smo jih seveda spremljali brez podnapisov.
Poznam kar nekaj priseljencev, ki že vrsto let živijo v Sloveniji, pa se ne uspejo naučiti našega jezika. Del problema smo sami, saj komunikacijo z njimi pogosto izkoristimo sebi v prid in želimo preizkusiti svoje znanje tujih jezikov, ne vztrajamo pa na govorjenju v materinščini, tako kot bi to na primer storili Francozi. Najbrž ravno zato marsikdo niti ne zazna, da ne gleda filmov s slovenskimi podnapisi in da aplikacije na njegovem telefonu ali v avtomobilu ne dajejo navodil v slovenščini. Ali če ugibam drugače, marsikoga to ne moti in takšno situacijo vzame kot priložnost, da se nauči kakšne nove tuje besede.
Kot del družine enakopravnih evropskih narodov ne smemo dopustiti, da bi ponudniki storitev na katerikoli jezik Evropske unije gledali kot na ekonomsko upravičeno naložbo.
Zato je našemu knjižnemu jeziku v sodobnem digitalnem okolju potrebno namenjati dodatno pozornost. Kot del družine enakopravnih evropskih narodov ne smemo dopustiti, da bi ponudniki storitev na katerikoli jezik Evropske unije gledali kot na ekonomsko upravičeno naložbo. Nedopustno je, da lahko v digitalnem okolju veliki narodi uporabljajo naprave in storitve v svojem knjižnem jeziku, drugim pa je ta najosnovnejša ustavna pravica onemogočena.
Apple je z novim operacijskim sistemom iOS 18 letos spregovoril slovensko.
Lani smo kot del rešitve za ta problem slovenski poslanci potrdili spremembo Zakona o javni rabi slovenščine, ki je ponudnike digitalnih storitev in tehnologije zavezal, da jih zagotavljajo v slovenskem jeziku. Rezultati naših prizadevanj so že vidni. Apple je z novim operacijskim sistemom iOS 18 letos spregovoril slovensko. Vendar pa vseh tujih podjetij, kot sta platformi Netflix in Disney+, z nacionalno zakonodajo ne moremo prisiliti, da zagotavljata video vsebine s slovenskimi podnapisi, saj za trženje niso registrirani v Republiki Sloveniji. Za te ponudnike velja zakonodaja iz t. i. države izvora. Zaradi majhnosti slovenskega trga pa je težje prepričati velike korporacije, naj potrošnikom vendarle zagotovijo dostop do storitev v maternem jeziku. V takšnih primerih se lahko zatečemo k izvajanju političnega pritiska, česar se je v prejšnjem mandatu lotila naša evroposlanka Irena Joveva. Ravno Evropska Unija z zakonodajo, ki ureja skupen gospodarski trg, lahko v takšnih primerih ponudi zaščito manjšim narodom.
Ravno Evropska Unija z zakonodajo, ki ureja skupen gospodarski trg, lahko v takšnih primerih ponudi zaščito manjšim narodom.
Zato je pomembno, da predstavniki ljudstva na domačem in evropskem parketu tudi v prihodnje sodelujemo pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zaščitila slovenski jezik v dobi globalizacije in razvoja novih tehnologij.
