Na marčevski redni seji državnega zbora je opozicijska SDS znova poskusila izničiti zadnje spremembe zakona o zaščiti živali, ki jih je koalicijska večina sprejela oktobra lani, mnogo njegovih določb pa še niti ni zaživelo v praksi. V SDS od vsega začetka to tematiko zlorabljajo kot priročno orodje za netenje umetnih delitev med mestom in podeželjem ter za zavajajoče sporočilo, da je vladajoča koalicija kmetov razredni sovražnik.
Kot član parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljam ravno nasprotno. Največji sovražnik slovenskega kmetijstva je prav SDS, saj kmeta na silo uokvirja v svojo politično agendo in s tem uničuje vrednote razsvetljenih utemeljiteljev političnega udejstvovanja kmečkega življa na Slovenskem. V Gibanju Svoboda smo zato trdno prepričani, da slovenski kmet in kmetica nista to, kar pooseblja SDS, ampak ravno nasprotno – torej, da je »zdrava kmečka pamet« bližje politični zmernosti, državniško naravnanemu konservativizmu in svobodnemu duhu, kot pa političnemu populizmu in skrajnim političnim vrednotam.
Rezultat takšne politike je tudi zadnji predlog zakona o zaščiti živali, ki ga je SDS potegnila iz rokava, pa čeprav je ustavno sodišče že zavrnilo predlog državnega sveta o zadržanju izvrševanja zakonskih določb, ki so vezane na kvalificiranega prijavitelja – torej na tistega, ki naj bi se po mnenju opozicije »s 40-urnim tečajem prosto sprehajal po kmečkih dvoriščih ter kmetu in kmetici solil pamet, kako morata skrbeti za živali«. Čeprav si SDS zaradi svoje namere po prodajanju neresnic in polresnic to močno želeli, pa zakonodaja kot vendarle ni na njeni strani. Kvalificiranega prijavitelja bodo namreč v okviru tečaja izučili veterinarji oziroma veterinarska fakulteta z nacionalnim centrom za dobrobit živali.
Prav to, kar se je v skladu z zakonom o zaščiti živali lahko na manj urejen način počelo že doslej, se na podlagi sprejetih sprememb nadgrajuje z izobraževanjem, za katerega bo poskrbela veterinarska stroka. Sicer lahko kvalificirani prijavitelj nepravilnosti fotografira zgolj v primeru suma povzročanja nepotrebnega trpljenja živali in ob navzočnosti uradnega veterinarja, in na način, da ne stopi na zasebno zemljišče skrbnika živali tar da so na fotografijah vidne samo živali in ne osebe. Fotografiranje se sme izvesti z javnega kraja, z zasebnega zemljišča pa le, če to dovoli lastnik ali posestnik zemljišča. Za razliko od opozicije so to razumeli kmetje, saj nujnosti sprememb zakona o zaščiti živali ne najdemo več med prioritetnimi protestnimi zahtevami v pogajanjih z vlado. Seveda pa to ne pomeni, da zakon ne bo v prihodnosti deležen izboljšav.
Da je zadnji predlog sprememb zakona o zaščiti živali zgolj slabo domišljen in škodljiv politični manever, potrjujejo tudi vsebinsko prazne, neprepričljive in že mnogokrat slišane razprave poslank in poslancev SDS na seji pristojnega parlamentarnega odbora, ki so po pričakovanju tudi tokrat temeljile na že ovrženih trditvah. Zgovoren primer tega je tudi nerazumno problematiziranje možnosti veterinarske odredbe videonadzora v klavnicah, ki zaradi kadrovskega manka pomeni ustrezno orodje za preprečevanje nezakonitih praks. Tega ne omogoča le evropska zakonodaja, ampak se videonadzora v klavnicah že uspešno poslužujejo nekatere države na severu Evrope. SDS znižanje standardov zaščite živali vsiljuje tudi s predlogom vpeljave izjeme za privezovanja psa na verigo. S tem želi opozicija Slovenijo izvzeti iz skupine naprednih držav (npr. Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Madžarska), ki so že pred leti prepovedale privezovanje psa.
Sicer velja poudariti, da bodo spremembe zakona o zaščiti živali še naprej stalnica, saj je odnos do živali neposredno povezan z višanjem moralno-etičnih in civilizacijskih standardov. Zakonska vsebina na tem občutljivem področju je torej živ dokument, ki se bo v prihodnje zagotovo nadgrajeval v prid živalim. Vlada je v svojem mnenju opozorila na morebitne težave pri izvrševanju določenega člena v povezavi s kvalificiranim prijaviteljem, zato bo po sprejeti evropski uredbi za mačke in pse ter odločitvi ustavnega sodišča pristopila k spremembam zakona. K temu kliče tudi problematika zavetišč.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki prihaja iz kvote Gibanja Svoboda, dobro razume »dušo« slovenskega kmeta in kmetice. Svojo zavezanost dobrobiti kmetijstva je že dokazala s politiko odprtih vrat in sistematičnim dialogom s kmetijskimi organizacijami. Rezultat tega sta tudi nedavno podpisan dogovor o nadaljevanju pogajanj in odpoved protesta kmetov. Prepričan sem, da nadaljnji razvoj zakonodajnih podlag za zaščito živali ne bo potekal mimo slovenskega kmeta, saj je ravno on mnogokrat zgled, kako odgovorno skrbeti za živali.
Želim si, da Slovenija ostane v ugledni družbi držav z najvišjimi standardi zaščite živali, to pa si zagotovo želi tudi večina naših kmetov in kmetic. Vedno ko je bilo potrebno, je slovenski kmet znal najti način, kako braniti pravice svojega stanu in preživeti v še tako zahtevnih časih. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje, pri tem pa bo imel vso podporo poslank in poslancev Svobode.
