Sprehod skozi skoraj pol milijarde evrov vredno naložbo družbe Sandoz v Lendavi, h kateri je 52 milijonov evrov dodala tudi država, poraja mnogo vprašanj.
Nemogoče je namreč ostati ravnodušen in se obnašati, kot da smo še vedno na »divjem, primitivnem, ruralnem vzhodu«, kot si nas je nekoč in se nas še danes kdo, tudi iz našega okolja, na žalost in škodo vseh nas, predstavlja.
Številke so osupljive, pri gradnji 32 metrov visoke stavbe in spremljajočih objektov sodeluje dnevno približno 450 delavcev, gre za največje gradbišče v Sloveniji, obenem nikjer v Sloveniji ni na državno (so)financiranih investicijah toliko žerjavov kot ravno v Lendavi. Notranjost, drobovje te investicije, in tehnologija v uporabi, te pustita res brez besed.
Kot tudi ostala dejstva. Ob približno 65.000 evrov neto povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu v letu 2024, je trenutna neto dodana vrednost na zaposlenega v družbi okoli 110.000 evrov, neuradna povprečna plača na lokaciji pa okoli 4.000 bruto. Po zaključeni investiciji bo številka zaposlenih na lokaciji Lendava presegla številko 1.000. Nimajo absolutno nobenih težav z izplačilom božičnice, jo že izplačujejo, saj se zavedajo, da so zaposleni njihov največji kapital in partner pri doseganju teh osupljivih rezultatov.
Po zaključeni investiciji bo številka zaposlenih na lokaciji Lendava presegla številko 1.000.
Naši starši, njihova generacija, so imeli Muro, Nafto, Integral in druga podjetja. Žal – pa ne bi o razlogih – so te zgodbe doživele klavrn konec.
Sam verjamem, da je lahko investicija Sandoza, ki močno prebija globoko zakoreninjene okvirje neambicioznosti, začetek novega gospodarskega preboja – ne le Lendave, temveč celotne regije.
In kot mi je Darko rekel med ogledom: »Stari, pa se mi sploh zavedamo, kaj vse se spreminja v našem okolju s to investicijo?«
Upam, da se. Je pa tokrat res samo od nas samih odvisno, če bomo priložnosti, ki jih ta naložba omogoča, sposobni izkoristiti. Ker povprečnosti v okolju smo se že nagledali, čas je za korak naprej.
