Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob svetovnem dnevu okolja.
Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Prav besedo okolje pa pogosto razumemo kot nekaj zunanjega. Na nek način ločenega od naših življenj in človeške družbe. Tudi umetna inteligenca, ki jo zadnje čase mnogi radi prav pogosto uporabljajo in se seveda uči od naših zapisov, besedo okolje najprej definira kot skupek zunanjih dejavnikov. Šele na podrobnejše vprašanje odgovori, da smo ljudje integralni del okolja. Tega dejstva se bistveno premalo zavedamo.
Kakšen je naš vpliv na okolje?
Stara zaveza, zapis star nekaj tisočletij, človeka opisuje kot gospodarja okolja in ob številnih drugih dejavnikih globoko vpliva na naš način razmišljanja in dojemanja sveta, ki nas obdaja v tako imenovanem zahodnem tipu civilizacije. Predvsem v zadnjem stoletju smo kot civilizacija z bliskovitim tehnološkim preskokom to tudi postali. Znanost je povsem jasna. Človeška aktivnost ključno vpliva na spremembe v okolju. Žal so le-ti prevladujoče negativni. In če je beseda gospodar tako globoko zasidrana v našem dojemanju okolja, se moramo seveda vprašati, ali smo kot civilizacija dober gospodar. Dober gospodar namreč poskrbi, da bo z viri upravljal racionalno in s tem omogočil preživetje tudi svojim potomcem. Dober gospodar ne bo zastrupljal svojega okolja z mikro ali drugo plastiko, ker se zaveda, da bo slej kot prej končala in zastrupila prehrano, ki jo potrebuje za preživetje. Dober gospodar v okolje ne bo izpuščal odplak, saj ve, da bodo končale v vodi, ki jo pije. Dober gospodar ne bo posekal več gozda kot je naravni prirastek, saj razume, da proizvaja kisik, ki ga potrebuje za dihanje in pomaga vzdrževati podnebje. Dober gospodar ne bo izropal morja zaradi hitrega zaslužka, saj želi, da bi lahko nahranilo tudi njegove potomce. Dober gospodar razume, da ni lastnik svojega premoženja, ampak le upravljalec omejenih virov majhnega koščka našega planeta.
Dober gospodar namreč poskrbi, da bo z viri upravljal racionalno in s tem omogočil preživetje tudi svojim potomcem.
Viri so omejeni
Če je beseda gospodar torej tako globoko zasidrana v razmišljanju naše civilizacije, se moramo seveda vprašati ali smo dobri gospodarji omejenih virov našega planeta. V tem trenutku je odgovor seveda ne. Globalno ekonomsko doktrino naše civilizacije vodita pohlep po takojšnjem zaslužku in nenasitnem kopičenju, ki sta postali skoraj že dogmi. To sta gonili vseh okoljskih devastacij zadnjega stoletja in nenazadnje tudi več ali manj vseh konfliktov in vojn. Zaradi takšnih vzorcev razmišljanja globalno vplivnih posameznikov, pa si seveda režemo vejo na kateri sedimo, kot pravi stara modrost.
Ljudje smo okolje. Sebi kot skupnosti in vsemu drugemu življenju na tem planetu. Smo kot skupnost sposobni postati dober gospodar?
Ljudje smo okolje. Sebi kot skupnosti in vsemu drugemu življenju na tem planetu.
