Na ljubljanski železniški postaji se je zaključila pomembna etapa celovite nadgradnje osrednjega železniškega vozlišča. Končana je prva faza modernizacije, tako imenovana faza B, ki je v zadnjih letih potekala na severni strani postaje. Ob simbolnem trenutku, ko je po novih tirih iz smeri postaje Ljubljana Šiška pripeljal prvi vlak, so se na peronu zbrali ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes ter direktorica Direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik. S tem se je odprlo novo poglavje v razvoju osrednje slovenske železniške postaje, ki postopoma dobiva sodobno podobo evropskega prometnega vozlišča.
Faza B je prinesla obsežno prenovo peronov in tirov na severu postaje, kjer so bili temeljito posodobljeni peroni 4, 5 in 6, hkrati pa je bila nadgrajena tirna infrastruktura na tirih od 9 do 13. Nova zasnova omogoča večjo prepustnost prometa, hitrejše prehajanje vlakov ter zanesljivejše delovanje železniškega omrežja na enem najbolj obremenjenih delovnih odsekov v državi. Pomemben mejnik predstavlja tudi nova konstrukcija severnega nadhoda, katere nosilni del je že zaključen, v zaključni fazi pa sta še montaža fotovoltaične strehe in steklene fasade. Ta sodobni arhitekturni element prinaša potnikom več udobja, dostopnosti in varnosti, hkrati pa z vključeno sončno energijo uvaja trajnostne rešitve, ki sledijo smernicam zelenega prehoda.
Razširjen je bil tudi obstoječi podhod, ki bo po dokončni ureditvi postal svetlejši, prostornejši in prijaznejši za potnike. Nova ureditev bo omogočala boljšo povezavo vseh peronov in enostavnejši pretok ljudi skozi enega najbolj živahnih prometnih vozlišč v državi. S tem se ljubljanska železniška postaja približuje sodobnim standardom potniške infrastrukture, ki jo postavljajo evropske prestolnice.
Zaključek severne faze odpira prostor za nadaljnje delo, ki se zdaj seli na južno stran postaje. V fazi C se bo nadaljevala gradnja novega nadhoda proti jugu, posodobil se bo razširjeni podhod, hkrati pa sledi obsežna nadgradnja preostalih peronov – prvega, drugega, tretjega in sedmega – ter obnovitev tirov od 1 do 8 in tira 120. Dela bodo potekala ob zagotavljanju čim bolj nemotenega železniškega prometa, saj je cilj, da projekt kljub obsežnosti čim manj vpliva na mobilnost prebivalstva.
Celotna vrednost gradbenih del znaša 200 milijonov evrov brez DDV. Evropska komisija je za izvedbo zagotovila skoraj 175 milijonov evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope, kar potrjuje strateški pomen tega projekta za širšo evropsko prometno mrežo. Slovenija z nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča krepi svojo vlogo v evropskih prometnih koridorjih in ustvarja pogoje za hitrejši, zanesljivejši ter trajnostno naravnan železniški promet.
»Poleg omenjene investicije zaključujemo gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo in obnavljamo odsek Verd-Logatec. Poteka tudi umeščanje v prostor drugih tirov na odsekih do Kranja, Kamnika in Ivančne Gorice,« je spomnila ministrica mag. Alenka Bratušek.
Več informacij o projektu ter poteku del je na voljo na portalu Krajšamo razdalje, kjer so zbrane vse ključne posodobitve in predstavitve največje železniške prenove v prestolnici.
