Zdravstvo je prva prioriteta sedanje vlade. To se ni spremenilo od prvega dne mandata, ne glede na spremembe v ekipi.
»Zdravstvo je prva prioriteta sedanje vlade. To se ni spremenilo od prvega dne mandata, ne glede na spremembe v ekipi. To se kaže tudi v tem, da je v normativnem načrtu vlade za letošnje leto 12 zakonov s tega področja.« Predsednik Vlade dr. Robert Golob.
»Ko se v Bruslju srečujem s kolegi iz ostalih evropskih držav, mi pravijo, da se vsi soočajo s težavami v sistemu javnega zdravstva. Nihče prav dobro ne ve, kako zagristi v izzive, ki so izzivi Evrope, ne samo Slovenije.« Minister za finance Klemen Boštjančič.
Vlada dr. Roberta Goloba se zaveda, da je dostopno in kakovostno javno zdravstvo izjemnega pomena za vse prebivalce in prebivalke Slovenije. V to jabolko je vlada zagrizla resno – tako resno, kot to pred nami ni storila še nobena slovenska vlada.
Preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja zgodovinski trenutek za javno zdravstvo
»Želimo oblikovati sodoben, učinkovit in pravičen zdravstveni sistem, katerega financiranje ne bo povečalo neenakosti v zdravju glede na socialno-ekonomski položaj posameznika.« Poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič.
Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode, je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obliki, v kakršni smo ga poznali do tedaj, in ga združila z obveznim zavarovanjem.
S tem smo v prvem koraku državljanke in državljane zaščitili pred po našem mnenju neupravičenim dvigom zavarovalnih premij, ki so jih napovedale komercialne zavarovalnice. Tako smo preprečili tudi morebitno poslabšanje položaja pacientov in morebitne socialne stiske, ki bi nastale, če bi se zavarovanci zaradi napovedi višjih premij s strani komercialnih zavarovalnic, začeli odpovedovati dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju.
Zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti prinaša korenite spremembe
Med zakoni, ki jih na področju zdravstva načrtuje vlada oziroma pristojno ministrstvo, predsednik vlade dr. Robert Golob še posebej izpostavlja zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti: »Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem. Zakon se namreč sooča z enim najbolj težkih izzivov, to je z dvojno prakso, ki se je v sistemu razširila preko vseh meja. Niso pa vse dvojne prakse napačne, še manj so vse škodljive. Nekatere so celo zelo koristne, in te bomo tudi vnaprej spodbujali.«
Zakon se namreč sooča z enim najbolj težkih izzivov, to je z dvojno prakso, ki se je v sistemu razširila preko vseh meja.
Pomembne spremembe pri zdravniških koncesijah
»Na tem področju je bilo marsikaj pozitivnega narejenega, kakšna stvar pa tudi ne. In tisto, kar je treba prekiniti, je preprodajanje koncesij. V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil zdravnik na podlagi svojih referenc, enostavno na trgu preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec. Ti dve spremembi bosta radikalni za delovanje našega javnega zdravstvenega sistema, zato ker bomo končno prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost.« Predsednik vlade dr. Robert Golob.
Končno bomo prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost.
Nova medicinska fakulteta na Primorskem
Predsednik Vlade dr. Robert Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar sta maja podpisala pismo o nameri ustanovitve tretje medicinske fakultete, ki bi delovala pod okriljem Univerze na Primorskem. »To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov,« je ob tem dejal predsednik vlade, ustanovitev tretje medicinske fakultete pa so soglasno podprli tudi vsi župani istrskih občin.
Temeljni kamen za novo medicinsko fakulteto v Ljubljani
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je z rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorjem Majdičem položili temeljni kamen za novogradnjo Kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za enega od finančno najobsežnejših projektov, ki jih bomo v Slovenji do leta 2026 izpeljali s pomočjo evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Investicije v zdravstvo so investicije v prihodnost
»Danes sem se lahko prepričal, da je za bolnike v Murski Soboti izjemno dobro poskrbljeno, da je zdravstveno osebje zelo srčno in predano, za kar se jim iskreno zahvaljujem,« je po obisku Murske Sobote in ogledu prenovljenih prostorov tamkajšnje bolnišnice dejal premier dr. Golob, ki je izrazil zadovoljstvo nad stanjem pomurskega zdravstva in ga je označil za enega izmed vodilnih v državi na področju primarne zdravstvene oskrbe.
Ob tem je pohvalil napore vlaganja v izboljšave, kot so novi prostori v ZD Murska Sobota, ki so prispevali k povečanju kakovosti zdravstvene oskrbe v regiji.
Centra za razvoj podobnih bioloških zdravil v Lendavi in v Ljubljani
Švicarsko farmacevtsko podjetje v Sandoz je v Ljubljani položilo temeljni kamen za nov center za razvoj podobnih bioloških zdravil, kar je izjemnega pomena ne samo za slovensko zdravstvo, pač pa tudi za slovensko inovacijsko dejavnost in znanost.
Farmacevtska družba Lek, ki sodi pod okrilje švicarskega Sandoza, je z vlado podpisala memorandum o soglasju za naložbo v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi. Naložba je vredna 379 milijonov evrov in bo ustvarila okoli 300 novih delovnih mest.
Obnovljeni prostori za izvajanje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo
Predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sta se udeležila slovesnosti v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, kjer so zaključili pomembno naložbo, in sicer urejanje prostorov za izvajanje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot pravijo v bolnišnici, potrebe po zdravljenju neplodnosti v Sloveniji iz leta v leto naraščajo. Investicijo je v celoti financiralo ministrstvo za zdravje, vrednost znaša 1,1 mio evrov, vrednost opreme pa 250.000 evrov.
Obnovljeni prostori, opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, so pripravljeni za izvedbo do tisoč postopkov umetne oploditve letno.
