Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni organiziralo posvet o viziji razvoja kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040, poimenovani Naše kmetijstvo in hrana v 2040. Namen vizije je oblikovati jasen nacionalni strateški okvir, ki bo usklajeno usmerjal politike in ponudil dolgoročno perspektivo za kmetije ter celotno verigo preskrbe s hrano.
Ministrica Mateja Čalušić je ob tem poudarila:
»Vizija 2040 bo prvič doslej zajemala celoten kmetijsko-prehranski sistem – od kmetije, predelave hrane, repromateriala, logistike in distribucije, trgovine do potrošnika. Spreminjajo se prehranske navade potrošnikov, ki dajejo vse več poudarka zdravju, etiki in okolju. Odločitve morajo temeljiti na podatkih in dolgoročno usmerjati sistem. Vizija 2040 bo zato morala zagotoviti pravičen, uravnotežen in konkurenčen model preskrbe s hrano, ki temelji na sodelovanju.«
Vizija 2040 bo prvič doslej zajemala celoten kmetijsko-prehranski sistem – od kmetije, predelave hrane, repromateriala, logistike in distribucije, trgovine do potrošnika.
Celovit pristop k prihodnosti hrane
Na posvetu je ministrstvo predstavilo dosedanje aktivnosti, analize in povzetek ključnih izzivov, ki bodo v prihodnje oblikovali razvoj kmetijstva in prehrane. Med najpomembnejšimi so izzivi podnebne, vodne in biodiverzitetne krize, demografske spremembe, nove tehnologije, predvsem digitalizacija ter spremenjena družbena pričakovanja.
Strokovna izhodišča, ki jih je predstavil prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ponujajo temelje za nadaljnjo razpravo o nujnih strukturnih spremembah in mehanizmih razvoja celotnega sistema. Analiza je zajela vse tri dimenzije trajnosti – ekonomsko, družbeno in okoljsko.
Glas vseh deležnikov
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki kmetov, zadrug, živilskopredelovalne industrije, potrošnikov, mladih ter naravnih parkov. Razprava je pokazala, da je za dosego ciljev ključno sodelovanje celotne verige – od kmeta do potrošnika. Poudarjena je bila potreba po krepitvi ugleda kmetijstva, izboljšanju prehranske pismenosti, jasnem označevanju izdelkov ter večji podpori ekološkemu kmetijstvu in prodaji domačih izdelkov na domačem trgu.
Ministrica Čalušić je izpostavila: »Pri pripravi Vizije 2040 moramo upoštevati geopolitične razmere in izzive sodobnega časa. Z omejenimi viri bo ključnega pomena postavljanje prioritet in tesnejše sodelovanje med politikami.«
Z omejenimi viri bo ključnega pomena postavljanje prioritet in tesnejše sodelovanje med politikami.
Vključujoč proces oblikovanja vizije
Ministrstvo proces vodi transparentno in vključujoče. V njem sodelujejo stroka, nevladne organizacije, kmetje in najširša javnost. Že spomladi je bil na Brdu pri Kranju izveden širok posvet, sledila je obsežna spletna anketa ter intervjuji s strokovnjaki. V prihodnjih mesecih se bodo zvrstile delavnice, ki bodo obravnavale najzahtevnejša vprašanja, nato pa sledi priprava končnega predloga vizije ter usklajevanje z vsemi resorji in deležniki.
Korak k prihodnosti
Vizija 2040 bo usmerila slovensko kmetijstvo in prehranski sistem na pot trajnosti, pravičnosti in konkurenčnosti. Kot je ob zaključku posveta dejala ministrica:
»Naš cilj je, da skupaj z vsemi deležniki oblikujemo prihodnost, v kateri bo slovenski kmet zadovoljen, potrošnik oskrbljen z zdravo in kakovostno hrano, podeželje pa živo in odporno.«
Naš cilj je, da skupaj z vsemi deležniki oblikujemo prihodnost, v kateri bo slovenski kmet zadovoljen, potrošnik oskrbljen z zdravo in kakovostno hrano, podeželje pa živo in odporno.
