»Naša prioriteta je, da bi čim več ljudi vsakdanjo vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo ali druge oblike trajnostne mobilnosti,« je na današnji nacionalni kolesarski konferenci v Velenju poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Ob tem je spomnil na vrsto spodbud, ki jih država že zagotavlja na področju trajnostne mobilnosti – od vlaganj v kolesarsko infrastrukturo do spodbud za nakup električnih koles.
Naša prioriteta je, da bi čim več ljudi vsakdanjo vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo ali druge oblike trajnostne mobilnosti.
Minister Kumer je poudaril, da se število uporabnikov javnega potniškega prometa povečuje, vendar si na ministrstvu želijo, da bi državljani tudi večje razdalje pogosteje prevozili s pomočjo trajnostnih rešitev. Prav zato so lani uvedli subvencije za nakup električnih koles, ki jih bodo nadaljevali tudi letos. Za ta namen je v proračunu predvidenih 2,3 milijona evrov.
Od leta 2019 je bilo v kolesarsko infrastrukturo po Sloveniji vloženih že več kot 200 milijonov evrov, kar je omogočilo ureditev približno 500 kilometrov kolesarskih poti. Za nadaljnji razvoj teh projektov je trenutno na voljo dodatnih 71 milijonov evrov. Hkrati je odprt tudi razpis v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov za ukrepe trajnostne mobilnosti, mestnim občinam pa je na voljo še več kot 40 milijonov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.
Ob robu konference je Kumer izpostavil Nizozemsko kot zgled pri razvoju kolesarske infrastrukture: »Ta država je svetilnik, v katero smer je treba razvijati ukrepe, ki se tičejo trajnostne mobilnosti,« je dejal.
Ta država je svetilnik, v katero smer je treba razvijati ukrepe, ki se tičejo trajnostne mobilnosti.
Posebej je opozoril na izgubljene ure v prometu: »Slovenci smo lani v Ljubljani v prometu izgubili 67 ur, v Mariboru 35. Potovalni časi se podaljšujejo, predvsem v mestih in predmestjih. Rešitev je kolesarjenje – ob ustrezni infrastrukturi, seveda,« je dejal.
Slovenci smo lani v Ljubljani v prometu izgubili 67 ur, v Mariboru 35. Potovalni časi se podaljšujejo, predvsem v mestih in predmestjih. Rešitev je kolesarjenje – ob ustrezni infrastrukturi, seveda.
Kolesarjenje v službo: 230.000 km in 36 ton manj CO₂
Svojo vlogo pri promociji kolesarjenja ima tudi civilna družba. Iz Inštituta za politike prostora so sporočili, da je v letošnji vseslovenski pobudi Polni zagona kolesarimo v službo sodelovalo skoraj 2000 ljudi iz 98 občin. Skupaj so prekolesarili več kot 230.000 kilometrov in prihranili 36 ton ogljikovega dioksida – kar letno absorbira kar 743 odraslih dreves.
Z letošnjo izvedbo je bil posodobljen tudi sistem za spremljanje kilometrov pri delodajalcih. Ustvarjenih je bilo 79 uporabniških profilov za podjetja, udeleženci pa so se povezovali v 166 ekip.
