Vlada dr. Roberta Goloba je svoje delo začela 1. junija 2022 z načrti, ki bi Sloveniji in njenim prebivalcem in prebivalkam omogočili boljše in kakovostnejše življenje.
Vlada dr. Roberta Goloba je pri ljudeh zbudila novo upanje. Demokracija, dosledno spoštovanje človekovih pravic, svoboda govora in združevanja, zmanjševanje draginje, ugodne razmere za gospodarstvo, mednarodni ugled Slovenije. Kakovostne javne storitve. Digitalizacija. Kakovostno staranje, dostojna pokojnina za vse in vsekakor ne na zadnjem mestu – kakovostno javno zdravstvo.
Načrti za dva mandata
Načrti vlade dr. Goloba so tako smeli in terjajo takšne ukrepe, da jih ni mogoče izvesti v enem samem mandatu.
Delo prekine najhujša naravna nesreča
Reforme, o katerih se je govorilo že leta pred vlado dr. Roberta Goloba, so bile in ostajajo na dnevnem redu kot prioriteta in to kljub temu, da je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije globoko zarezala v proračun, podrla načrte ministrstev, spremenila prioritete lokalnih skupnosti in tok dela v gospodarstvu, ki je bilo v poplavah prizadeto, predvsem pa na glavo obrnila življenje ljudi na območju nesreče. Ljudje so potrebovali in še potrebujejo pomoč. Država jih sliši.
Poplave v številkah
Največja naravna nesreča v zgodovini države, poplave 4. in 5. avgusta lani, je svoj pečat pustila na ljudeh, ki jih je prizadela, na naravi, lokalnih skupnostih, državnem proračunu in seveda tudi na realizaciji koalicijske pogodbe vlade dr. Roberta Goloba.
Prioritete so se dobesedno čez noč popolnoma spremenile. Po prvem šoku je bilo treba najprej vse napore vložiti v reševanje življenj, sledila je sanacija.
Vlada se je odzvala z novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, pripravila je še interventno zakonodajo, v kateri so ukrepi za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi. Vlada je pripravila tudi Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki prinaša razvojno naravnane ukrepe za celovito obnovo države.
Posledice, ki jih je ujma pustila, smo strnili v številke.
Povzročila je za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Vlada je v letu dni po ujmi za pomoč in sanacijo (do 24. julija 2024) nakazala 805 milijonov evrov.
Razsežnost ujme
- 13.789 klicev na številko 112
- osem tisoč oseb je bilo treba evakuirati
- brez električne energije 97.356 gospodinjstev in 11.988 podjetij
- aktiviranih več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot
- pri odpravljanju posledic poplav je sodelovalo 56.317 gasilcev
- 13.084 poškodovanih stavb, od tega 8.918 stanovanj in stanovanjskih stavb
- skoraj 40 porušenih domov
- 511 milijonov evrov škode na stavbah
- 86 odstotkov prizadetih občin (183 od 212)
- 1.984 kilometrov poškodovanih cest
- porušeni štirje mostovi (trije čez Kamniško Bistrico in most čez Mislinjo)
- Slovenija je prejela mednarodno pomoč v obliki deset helikopterjev, 32 bagrov, 14 mostov, 20 razvlažilnikov, druge materialne pomoči (oprema za začasno namestitev, vreče za pesek, protipoplavne folije, deset črpalk za prečiščevanje vode), 729 mednarodnih reševalcev in drugih enot za odziv na naravne nesreče ter 435 pripadnikov tujih oboroženih sil
Pomoč in sanacija
Vlada je med drugim izplačala:
- 34,6 milijona evrov predplačil 7.444 upravičencem za obnovo stanovanj,
- 88,35 milijona evrov za gospodarstvo,
- 4,3 milijona evrov za sanacijo kmetijskih objektov,
- 57,4 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči,
- 68,5 milijona evrov za sanacijo cest in železnic,
- 40,6 milijona evrov za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah,
- 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih
- 218,5 milijona evrov predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture,
- deset milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas.
Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je že počrpanih 100 milijonov evrov.
V aplikacijo Poplave 2023 je bilo prijavljenih 35 tisoč ponudb pomoči v obliki prostovoljnega dela, storitev ali materiala. Z donacijami fizičnih in pravnih oseb je bilo na posebnem podračunu slovenskega proračuna doslej zbranih slabih 11 milijonov evrov.
Vzpostavljen je klicni center na brezplačni številki 114 za čim boljše informiranje prebivalcev, ki so utrpeli škodo. Svetovalci so odgovorili na 12.000 klicev, na terenu pa obiskali in svetovali 83 posameznikom v 13 občinah, ki jih je ujma najbolj prizadela.
Vlada je sprejela sanacijske programe za področje gospodarstva in kmetijstva, infrastrukture, nadomestne gradnje ter za sanacijo vodotokov in zemeljskih plazov.
Prilagodili smo načrte
Vsa ministrstva so svoje načrte morala prilagoditi novi situaciji v državi. Ministrstvo za infrastrukturo je na srečo v svojih načrtih lahko obdržalo vsaj projekte, ki so se že začeli, še vedno pa se izvajajo ključni infrastrukturni projekti: proga Divača – Koper z drugim in tretjim tirom, trtja razvojna os, novi predor Karavanke in Potniški center Ljubljana.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so sprejeli Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki predstavlja ključni dokument pri usmerjanju protipoplavnih aktivnosti do leta 2027. Kakovost življenja v Istri izboljšuje sklad za vode, kjer je zagotovljenih 2,6 milijona evrov za sofinanciranje investicij v vodooskrbe Istre in kraškega zaledja.
7. marec 2024 – zgodovinski dan za varovanje okolja
Državni zbor je 7. marca 2024 sprejel Zakon o varstvu okolja, ki ljudem v Anhovem in okolici izboljšuje pogoje za življenje v čistem in zdravem okolju.
To je bil dan zmage sodelovanja med poslansko skupino Gibanja Svoboda, vladno koalicijo, lokalnim prebivalstvom, strokovnjaki in civilno družbo.
Novela zakona prinaša izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, ki bo vplivala na delovanje cementarne Salonit Anhovo, ki sosežiga odpadke in s tem močno onesnažuje zrak v Anhovem in okolici. Do sedaj so bili standardi glede izpustov v zrak določeni bolj strogo za sežigalnice kot pa za sosežigalnice.
Zdravstvo ostaja prva prioriteta vlade
»Zdravstvo je prva prioriteta sedanje vlade. To se ni spremenilo od prvega dne mandata, ne glede na spremembe v ekipi. To se kaže tudi v tem, da je v normativnem načrtu vlade za letošnje leto 12 zakonov s tega področja.« Predsednik Vlade dr. Robert Golob.
»Ko se v Bruslju srečujem s kolegi iz ostalih evropskih držav, mi pravijo, da se vsi soočajo s težavami v sistemu javnega zdravstva. Nihče prav dobro ne ve, kako zagristi v izzive, ki so izzivi Evrope, ne samo Slovenije.« Minister za finance Klemen Boštjančič.
Vlada dr. Roberta Goloba se zaveda, da je dostopno in kakovostno javno zdravstvo izjemnega pomena za vse prebivalce in prebivalke Slovenije. V to jabolko je vlada zagrizla resno – tako resno, kot to pred nami ni storila še nobena slovenska vlada.
Plačna reforma
Vlada dr. Roberta Goloba bo vsem zaposlenim v javnem sektorju zagotovila vsaj minimalno plačo.
»Nerešeno vprašanje plač v javnem sektorju je nekaj, kar seveda ne nastane čez noč in se zato tudi ne more enostavno rešiti. Zadnja celovita pogajanja o tem vprašanju, ki so potekala šest let, so se končala leta 2008. Po tem datumu se nobena vlada iz nobenega razloga ni lotila tega področja celovito. Mi pa smo se zadeve lotili celovito, preprosto zaradi tega, ker se je v času prejšnjih vlad zaradi parcialnih ukrepov nakopičilo preveč nesorazmerij, da bi bil plačni sistem sploh še vzdržen.« Predsednik vlade dr. Robert Golob.
Inflacija
Medletna inflacija je avgusta letos upadla na 0,9 odstotka in se tako spustila pod odstotek. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,2 odstotka, so podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Gospodarska rast
Gospodarska rast je bila v letu 2023 2,1 odstotna, toliko se je namreč povečal slovenski bruto domači proizvod, je sporočil statistični urad. To je več od februarja objavljene ocene, pripravljene na podlagi četrtletnih virov, da je bila rast 1,6-odstotna. Slovenija je pod vlado dr. Roberta Goloba v dobri kondiciji.
Zaposlenost
V letu 2023 je zaposlenost po podatkih statističnega urada dosegla novo najvišjo raven v celotni časovni vrsti slovenskih nacionalnih računov. Povprečna letna zaposlenost je ocenjena na 1,1 milijona oseb, od tega je bilo zaposlenih 80,2 odstotka in samozaposlenih 19,8 odstotka. Število zaposlenih se je povečalo za 2,1 odstotka in število samozaposlenih za 3,6 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,6 odstotka.
Vlada upokojencem namenja posebno skrb
Vsi upokojenci so bili deležni zgodovinsko najvišjega, 8,8-odstotnega zvišanja pokojnin.
»To zvišanje je višje od načrtovanega in je najvišje poletu 1992. Omogočili so ga tudi ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu v boju zoper energetsko draginjo. Zato so plače rasle hitreje od pričakovanj, kar je za sabo potegnilo tudi rast pokojnin,« je o rekordnem zvišanju pokojnin povedal predsednik vlade dr. Robert Golob.
Ne le z ustvarjanjem pogojev za najvišjo uskladitev pokojnin v zgodovini samostojne Slovenije – ta je višja od vseh inflacijskih stopenj lani –, vladna koalicija je za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev sprejela še številne druge ukrepe.
- Zagotovljena vdovska pokojnina. Vpeljali smo institut zagotovljene vdovske pokojnine za vse vdove ali vdovce, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Ta znaša toliko kot je zagotovljena starostna pokojnina. S tem ukrepom zmanjšujemo tveganje socialne izključenosti te skupine prebivalstva, ki spada med ranljivejše. Sprememba je stopila v veljavo s 1. januarjem 2024.
- Višja osnova za odmero pokojnine. Z dvigom osnove za odmero pokojnine se izboljšuje položaj delovnih invalidov, ki so delali za krajši delovni čas. Od 1. januarja letos se pri odmeri pokojnine kot osnova upošteva dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas. Ukrep velja za invalide, ki se upokojujejo od 1. januarja 2024.
- Zimski dodatek. Ob koncu lanskega leta so upokojenci prvič v zgodovini poleg letnega dobili tudi zimski dodatek, ki je znašal 40 odstotkov letnega dodatka.
- Višje pokojnine novembra in decembra. Upokojenke in upokojenci ter uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja so novembra in decembra prejeli za 1,8 odstotka višje pokojnine oziroma nadomestila, z namenom lažje premostitve obdobja do učinka naslednje redne uskladitve. S tem so upravičenci do zagotovljene starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo do konca lanskega leta prejeli izplačan znesek v višini 700 evrov.
