Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije Bojan Kumer se je v začetku aprila udeležil dveh pomembnih mednarodnih energetskih dogodkov v Bakuju: 11. ministrskega srečanja Svetovalnega sveta za Južni plinski koridor in 3. ministrskega srečanja Svetovalnega sveta za zeleno energijo. Gre za ključna foruma, ki povezujejo države proizvajalke, tranzitne države in porabnice energije v širši evrazijski regiji.
Energetsko sodelovanje v središču pogovorov
Na srečanju so sodelovali visoki predstavniki držav, ki sodelujejo v projektu Južnega plinskega koridorja – enega izmed strateških energetskih projektov EU in širše regije. Udeležili so se ga tudi predstavniki pomembnih energetskih podjetij ter mednarodnih finančnih institucij, kar potrjuje globalni pomen tega koridorja za zanesljivost oskrbe z energenti.
Minister Kumer je v razpravah poudaril pomen diverzifikacije virov energije in energetske varnosti v luči aktualnih geopolitičnih izzivov. Slovenija vidi prihodnost v trajnostni in varni oskrbi z energijo, kjer ima Južni plinski koridor posebno vlogo kot povezovalni člen med vzhodom in zahodom.
Močan dvostranski dialog z Azerbajdžanom
Ob robu srečanja je bil poseben poudarek na krepitvi dvostranskih odnosov med Slovenijo in Azerbajdžanom. Minister Kumer se je srečal z azerbajdžanskim ministrom za energijo Parvizom Shahbazovim, s katerim sta podpisala Memorandum o soglasju med obema ministrstvoma. Dokument postavlja temelje za nadaljnje sodelovanje na področjih obnovljivih virov, energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja.
Pomemben mejnik v energetski povezanosti držav je bil že lanskoletni sporazum o dobavi plina, ki sta ga sklenili podjetji SOCAR in Geoplin. Ta dogovor odpira vrata dolgoročnejšemu partnerstvu v energetskem sektorju, ki bo temeljilo na zanesljivosti, skupnih vrednotah in iskanju skupnih tehnoloških rešitev.
Bilateralna srečanja z regijskimi partnerji
Minister Kumer se je v Bakuju srečal tudi z turškim ministrom za energijo Alparslanom Bayraktarjem. V ospredju bilateralnega dialoga so bili izzivi povezani z energetsko infrastrukturo, povezljivostjo med državami in skupnim interesom za razvoj trajnostnih energetskih rešitev.
Turčija, kot ena ključnih tranzitnih držav za energente iz Azerbajdžana v Evropo, ima pomembno vlogo v energetski arhitekturi regije, zato tovrstni dialogi predstavljajo ključni del slovenskih diplomatskih prizadevanj.
