Državni zbor je na decembrski redni seji s koalicijsko večino glasov zavrnil interpelacijo, ki jo je SDS vložila zoper ministra za finance Klemna Boštjančiča.
V največji opozicijski stranki so mu med drugim očitali domnevno oškodovanje javnih financ, tudi pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Boštjančič, ki je tudi podpredsednik Gibanja Svoboda, je vse obtožbe prepričljivo zavrnil ter poudaril, da so v SDS interpelacijo zlorabili v politične namene, pri tem pa so želeli odvrniti pozornost od bistva problema – da je posel v zadevi Litijska vodilo ministrstvo za pravosodje. V interpelaciji je minister prepoznal tudi poskus diskreditacije njega osebno.
Poslanec Svobode Aleš Lipičnik: »V SDS vedno neizpodbitno vedo, kaj se je zgodilo, kdo je kriv, kot tudi vedo, kdo po definiciji nikoli ni kriv. Za povrh vsega pa znajo zadnje čase s filigransko natančnostjo napovedovati tudi prihodnost. Prepričan sem, da nisem edini, ki se mu taka vseobsegajoča vsevednost in jasnovidnost upira in v nobenem primeru ne vzbuja zaupanja.«
Finančno ministrstvo ni imelo ničesar z nakupom stavbe na Litijski
Stranka SDS po besedah Boštjančiča že mesece vztrajno poskuša preusmeriti pozornost in zamegliti dejstva, ki so povezana z nakupom stavbe na Litijski cesti. »Če bi ministrstvo za pravosodje imelo svoja sredstva za ta nakup, torej v svojem proračunu, se o vlogi mene in ministrstva za finance sploh ne bi nikoli pogovarjali, nakup pa bi bil vseeno izpeljan točno tako, kot je bil, saj finančno ministrstvo z vsebino in postopki nakupa ter odločitvijo o nakupu ni imelo popolnoma ničesar,« je opozoril. Odgovornost za smotrno in gospodarno porabo javnih sredstev po zakonu o javnih financah namreč nosi predstojnik organa, in to v zadevi Litijska ni predstojnik ministrstva za finance.
Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski: »Minister Klemen Boštjančič je človek besede. Obljubil je, da mu bo uspela plačna reforma, in glej, res mu je. Gre za zgodovinsko reformo, ki je v vseh teh letih ni uspelo izpeljati nobeni od prejšnjih vlad.
Zato čestitke ministru in njegovi ekipi. Dosegel je namreč, da nihče, ki dela v javnem sektorju, ne bo plačan pod minimalno plačo.«
Minister Klemen Boštjančič je človek besede. Obljubil je, da mu bo uspela plačna reforma, in glej, res mu je.
Rezultati premišljenih ukrepov Boštjančiča in njegove ekipe so očitni
»Najprej je SDS neuspešno poskušala s svojimi manipulacijami in sprevračanji dejstev o zadevi Litijska na parlamentarnih odborih. Zdaj pa so poskušali še z interpelacijo, verjetno v pričakovanju, da če laži ponavljaš dovolj dolgo, postanejo resnica. A v tem primeru, kot sem bil vseskozi prepričan, se ni tako izteklo. Glede ostalih očitkov pa lahko rečem samo, da so bili obupan poskus diskreditacije mene osebno,« je dejal Boštjančič. Sicer so poslanke in poslanci Svobode v svoji enotni podpori ministru spomnili na očitne rezultate premišljenega delovanja Boštjančiča in njegove ekipe na področju javnih financ. Naša država se namreč nahaja v obdobju, ko so javnofinančni kazalci zelo pozitivni. V letu 2023 se je dolg sektorja države v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) zniževal. Lani se je v primerjavi z letom prej znižal še za 4,3 odstotne točke, to je na 68,4 odstotka BDP ali 43,7 milijarde evrov. Če upoštevamo še likvidnostno rezervo oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države, pa se je dolg sektorja države na neto osnovi znižal pod referenčno maastrichtsko mejo na 60 odstotkov BDP.
Poslanec Svobode Tine Novak: »Minister je prav tako jasno in argumentirano dokazal, da njegovo podjetje nikoli ni poslovalo z davčnimi oazami. Na očitke je odgovoril z dokumentacijo, ki dokazuje, da gre za napačno interpretacijo desetletja starih dogodkov. In kaj nam pove dejstvo, da so ti očitki sploh postali del interpelacije? Pove nam, da gre za politični manever, za poskus osebne diskreditacije ministra.«
Slovenija izrazito podpovprečno zadolžena država
Poleg tega Slovenija v primerjavi z Evropsko unijo (EU) in evropskim območjem ostaja izrazito podpovprečno zadolžena država – smo za 13 odstotnih točk BDP nižje, kot je povprečje EU. Naša država izkazuje visoko bonitetno oceno pri glavnih bonitetnih agencijah. Boštjančič in člani njegove ekipe so pred kratkim tudi izpeljali sprejetje dveh proračunov, za leto 2025 in 2026. »Proračun se jemlje kot nekaj samoumevnega, a gre za veliko opravljenega dela, pri katerem je treba upariti vse zakonske obveznosti in želje posameznih resorjev. Še pomembneje pa je to, da sta morala biti oba proračuna v skladu z najnovejšimi spremembami EU na fiskalnem področju. Da sta skladna, nam je potrdila Evropska komisija, ki je 26. novembra sporočila, da je slovenski srednjeročni fiskalni načrt ustrezen,« je poudarila poslanka Svobode Andreja Kert, ki je tudipredsednica parlamentarnega odbora za finance. Po njenih besedah je pohvale Sloveniji izrazila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.
»Finančni minister je od začetka do konca je izpeljal reformo plač v javnem sektorju – reformo sistema, ki se ga ni upala posodobiti nobena od prejšnjih vlad v zadnjih 15 letih.
Kljub krizi ves čas zagotovljeno stabilno in nemoteno financiranje ukrepov države
Kljub številnim izzivom, povezanimi z energetsko krizo, draginjo in poplavami, je bilo zaradi visoko strokovnega dela Boštjančičeve ekipe ves čas zagotovljeno stabilno in nemoteno financiranje rednih in izrednih ukrepov države. »A vendarle taisti minister odgovarja na očitke v interpelaciji, v kateri se predlagatelju zapiše, da minister ‘ni deloval v skladu s pričakovanji javnosti, zato ne uživa več kredibilnosti’. Očitno ta ocena izgube kredibilnosti in zaupanja ne temelji na javnomnenjskih anketah, kjer je Boštjančič peti na lestvici priljubljenosti politikov,« je dejala poslanka Kert in dodala: »Finančni minister je od začetka do konca je izpeljal reformo plač v javnem sektorju – reformo sistema, ki se ga ni upala posodobiti nobena od prejšnjih vlad v zadnjih 15 letih. Kot vemo, je bil plačni sistem zaradi različnih stihijskih ukrepov neučinkovit, predvsem pa ni bil pravičen.«
Poslanec Svobode Bojan Čebela: »Odličnost delovanja finančnega resorja se izkazuje v zmanjšanju dolga države. Dolg, ki ga ni povzročila sedanja vlada, se neizpodbitno zmanjšuje. Takega finančnega ministra bi si želela vsaka vlada, zato je bila interpelacija zoper njega strel predlagatelja v lastno koleno.«
Takega finančnega ministra bi si želela vsaka vlada, zato je bila interpelacija zoper njega strel predlagatelja v lastno koleno.
»Tako kot v primeru poizkusa odstavitve predsednice državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič smo tudi pri interpelaciji zoper ministra Boštjančiča priča brezupnemu napadu na eno od bolj izpostavljenih oseb Svobode in koalicije. Seveda bi si želeli, da čas interpelacijske razprave raje izkoristimo za kako bolj produktivno stvar,« je še opozorila vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič. Sicer so se proti interpelaciji zoper ministra za finance enotno izrekli tudi poslanke in poslanci v koalicijskih partnericah SD in Levica.
