Evropska poslanka Svobode Irena Joveva v intervjuju za Slovenske novice o svojem prizadevanju za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu ...

Evropska poslanka Svobode Irena Joveva v intervjuju za Slovenske novice o svojem prizadevanju za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu.  

»Na moje zahteve so se zelo hitro odzvala vsa podjetja, ki sem jim pisala, z izjemo Amazon Prima. Sestala sem se s predstavniki Netflixa, Disneya+ in Appla. Začela bom s ponudnikoma t. i. pretočnih videovsebin, torej Netflixom in Disneyjem+. Med pogovorom predstavniki ne enega ne drugega podjetja niso podali nobenih rešitev za problematiko neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, zgolj izgovore,« je bila v intervjuju za Slovenske novice do odziva podjetij kritična evropska poslanka Irena Joveva 

V intervjuju je Joveva govorila o svojih nadaljnjih načrtih glede pobude za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu. Podarila ja, da gre omenjenima podjetjema »na trgu Evropske unije zelo dobro, zato so njune navedbe, ki so med drugim namigovale, da se jim to finančno ne splača, nesprejemljive. To sem jim tudi zelo jasno povedala in napovedala, da bom rešitev iskala naprej na druge načine, saj je bilo več kot očitno, da bo problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.« 

Med pomembnejšimi spremembami, ki na to področje posegajo in so praktično že potrjene, je del Evropskega akta o svobodi medijev, razlaga Joveva: »Gre za zakonodajo, ki bo dokončno potrjena predvidoma na marčnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Besedilo sem aktivno sooblikovala kot ena od parlamentarnih pogajalk, vanj pa so vključene tudi določene spremembe na področju jezikovne diskriminacije: konkretno, možnost sodelovanja med t. i. nacionalnimi regulatorji (inšpektorati).«  

S tem bodo nacionalni inšpektorati, v tem primeru tudi slovenski, ob ugotovljeni kršitvi z vidika diskriminacije katerega od uradnih jezikov Evropske unije lahko z od inšpektorata druge države članice –  recimo od nizozemskega, kjer ima sedež podjetje Netflix – zahtevali, da se zadeve uredijo.  

»To je pomembno zato, ker se ponudniki pretočnih videovsebin izgovarjajo tudi s tem, da nimajo (poslovnega) sedeža v Sloveniji. To v bistvu pomeni, da niso zavezani k spoštovanju nacionalnih zakonodaj, ker so za evropski trg registrirani v zgolj eni izmed držav članic, zato spadajo zgolj pod njihov regulatorni režim,« je povedala Joveva.  

Odziv pristojnih evropskih komisarjev je dober znak

»Čeprav počasi, je dejstvo, da se zadeve premikajo. To mi je ravno prejšnji teden na sestanku tudi v živo zagotovil komisar Breton. Obljubil mi je tudi, da bo z direktorji dotičnih multinacionalk o tem tudi osebno spregovoril ob prvi priložnosti. Prepoved jezikovne diskriminacije bo zakonsko določena na evropski ravni,« je poudarila Joveva, ki je z odzivom pristojnih evropskih komisarjev – odziv je prejela od komisarja za notranji trg Thierryja Bretona, pa tudi od podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove – zadovoljna in zato ostaja optimistična.  

Precej bolj pozitiven odnos do načrtovanih spremembe sta na sestanku z Jovevo imela tudi predstavnika podjetja Apple: »Zavedala sta se dogajanja, tudi predvidenih zakonskih sprememb na nacionalni, slovenski ravni, zagotovila sta mi, da v podjetju že delajo na tem, da v menije svojih izdelkov vključijo slovenščino,« razlaga Joveva, ki pa sicer dodaja, da nista želela razkriti nikakršne časovnice, po kateri bi lahko slovenski uporabniki mobilnih naprav Apple dobili operacijski sistem v slovenskem jeziku.   

»Še naprej bom ‘težila’ vsem tistim, ki ne spoštujejo slovenščine kot uradnega jezika EU. Storila bom vse, kar je v moji moči, da dosežem možnost enakopravne rabe maternega jezika v domovini, ker je to naša pravica in naša izbira,« je bila jasna Joveva.  

V celoti si lahko intervju preberete tukaj.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja