Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je bil gost večerne oddaje Odmevi, kjer je govoril o novem Zakonu o visokem šolstvu. Ta na številnih področij prinaša najkorenitejše spremembe sistema visokega šolstva v zadnjih 30 letih.
V Gibanju Svoboda in tudi na vladi pod vodstvom dr. Roberta Goloba se že od vsega začetka zavedamo, da brez znatnega povečanja sredstev za znanost in inovacije ne moremo računati na konkurenčnost in inovativnost slovenskega gospodarstva v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti. Osrednji ukrep novega Zakona o visokem šolstvu se zato tiče financiranja visokega šolstva: »Gre za postopen dvig sredstev za visoko šolstvo, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V končni fazi je ta številka tudi v koalicijski pogodbi. To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj. Pa še pomemben podatek: Ne gre za dvig v enem letu, ampak postopni dvig – 0, 8 % na leto. In če to izračunamo, to bo trajalo več kot 10 let,« pojasnjuje minister Papič.
Ne gre za dvig v enem letu, ampak postopni dvig – 0, 8 % na leto. In če to izračunamo, to bo trajalo več kot 10 let.
Druga sprememba pa se tiče izvedbe izrednega študija, ki se bo po novem zakonu imenoval časovno prilagojen študij ter bo tudi vsebinsko nekoliko drugačen: »Gre pa za to, da se popolnoma enaka vsebina predava v daljšem časovnem obdobju, se pravi en letnik se predava 2 leti oziroma en semester eno leto. To ni poseben program, ima popolnoma enako vsebino, kot je za redne študente. Se pravi, tukaj želimo zagotavljati isto kakovost študija kot pri rednem študiju,« je nove spremembe pojasnil Papič.
Se pravi, tukaj želimo zagotavljati isto kakovost študija kot pri rednem študiju.
Sistem podeljevanja koncesij bo urejen jasno in transparentno
Z novim zakonom se vpeljuje tudi popolnoma nov, transparenten način podeljevanja, preverjanja ter tudi odvzema koncesij.
»Sprememba je tudi v tem, da ko se začne postopek podeljevanja koncesije, lahko v tem postopku sodelujejo tudi javne univerze. Mi sklepamo pogodbe z javnimi univerzami, zdaj imamo štiriletne pogodbe. To je tudi novost, da bomo to podaljšali na 6. V tem postopku sklepanja pogodb glede na potrebe družbe lahko od univerz zahtevamo dvig vpisnih številk na področjih, kjer primanjkuje kadra. Če se univerza odzove in pravi, potrebujemo toliko več sredstev za izvedbo, potem je to izpolnjeno. Če pravi, ne moremo v celoti, najprej javne univerze pozovemo, če so se pripravljene odzvati. In če se ne odzovejo, potem gre to seveda na javni razpis za koncesionarje,« je dejal Papič.
Učenje v slovenščini je pravica študentov
»Vsak slovenski državljan ima pravico, da katerokoli vsebino, ki jo univerza ponuja, ne glede, ali je to mednarodni program ali pa redni slovenski program, poslušati v slovenskem jeziku,« je še poudaril minister Papič.
Dodaja, da so v zakonu navedene sicer tudi nekatere izjeme, na primer v primeru mednarodnih programov, kar pa ne spremeni dejstva, da ima vsak slovenski državljan pravico do izobraževanja v slovenščini.
Vsak slovenski državljan ima pravico, da katerokoli vsebino, ki jo univerza ponuja, ne glede, ali je to mednarodni program ali pa redni slovenski program, poslušati v slovenskem jeziku.
