Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v pogovoru na Televiziji Slovenija.
Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v pogovoru na Televiziji Slovenija.
Zdravstvo ostaja prioriteta
»Zdravstvo ostaja in je vedno bila prva prioriteta. Prvič, ker gre za najpomembnejši javni sistem, od katerega je odvisno ne samo naše zdravje, ampak dejansko blaginja celotne slovenske družbe, in drugič zaradi tega, ker je s tem sistemom v zadnjih 30 letih res šlo narobe skorajda vse, kar se je dalo, predvsem z vidika politike. Ali to pomeni, da obstaja čudežna čarobna paličica in sem čarovnik, ki bo čez noč to rešil?« je o zdravstveni reformi dejal dr. Robert Golob. Ob tem je poudaril, da so partnerji že ob podpisu koalicijske pogodbe jasno povedali, da bodo pri ciljih ambiciozni in da za to, da te cilje uresničijo, potrebujejo dva mandata, saj je dela ogromno.
Zelo pomemben korak do tega je tudi interventni zakon, ki je bil sprejet prejšnji teden. Ta bo tudi temelj, na podlagi katerega bo zdravstvena zavarovalnica pripravila program svojega dela za prihodnji dve leti in na podlagi tega programa bo vlada sprejela uredbo o oblikovanju programa storitev za obvezni zdravstveni prispevek. »In ta uredba je temelj, s katerim bomo začeli denar v zdravstvu ciljno usmerjati v skrajševanje tistih čakalnih vrst, ki so za ljudi najpomembnejše: kardio, ortopedija in gastro. Denar bomo usmerjali zelo ciljno na tista področja, kjer so zamude dejansko najškodljivejše za ljudi.«
Cilj tega zakona je samo eden, pravi: »Da poveča dostopnost javnega zdravstvenega sistema za bolnika na eni strani in da to naredi na način, da okrepi javne zdravstvene zavode, ne da razprši denar po sistemu tudi med koncesionarje in zasebnike, ampak da primarno poskrbi, da bodo javni zdravstveni zavodi tisti, ki bodo nosilci skrajševanja čakalnih vrst, pa tudi s tem v resnici zdravstvene reforme.«
Opozoril je, da je bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še en ukrep, s katerim vlada krepi javno zdravstvo, eden najtežjih političnih izzivov, zaradi katerega je marsikatera vlada celo padla, tej koaliciji pa je uspelo zakon sprejeti. »Namen tega zakona je dvojen. Na eni strani, da se omejijo stroški, se pravi zamejitev stroškov in zamrznitev. Takrat so bile napovedi zasebnih zavarovalnic, kako se bodo drastično povečali stroški za to dopolnilno zavarovanje. Na drugi strani pa tudi ta namen, da se iz zdravstvenega posla umaknejo zasebne zavarovalnice, ki so v preteklosti v resnici imele zelo lepe dobičke prav zaradi tega zavarovanja.« V naslednjem koraku pa bo treba celoten obvezni zdravstveni prispevek redefinirati in takrat »se bomo odločali tudi o tem, na kakšen način naj se prispevki za zdravstveno blagajno zbirajo«.
Ljudem, ki so zaradi poplav morali zapustiti domove, bomo maksimalno pomagali
Še ena od ključnih prioritet je obnova države po katastrofalnih poplavah, predvsem pa skrb za tiste, ki so izgubili svoje domove. »Vlada je skozi svoje strukture ves čas v dialogu z vsemi temi družinami, v neposrednem dialogu, prepričujemo jih: ne ogrožajte svojega življenja, življenja svojih staršev ali svojih otrok, pomagali vam bomo pri težki odločitvi. Morali bodo zapustiti svoje domove in poiskati svoj dom drugje, mi jim bomo maksimalno pomagali, ne samo finančno, ampak tudi pri zagotavljanju lokacij, in pozivam vse, da razumejo, da je v njihovem interesu, da najdejo svoj dom drugje zaradi ogrožanja njihovih življenj.«
Ob tem je pojasnil tudi, zakaj škoda po poplavah znaša 10 milijard evrov. Gre za metodologijo, ki so jo predlagali sodelavci predsednice Evropske komisije. Ta je namreč Sloveniji ponudila tudi svojo ekipo, da bi ta Sloveniji pomagala pripraviti takšno vlogo, da do ponujenih 400 milijonov evrov pomoči dejansko tudi pride. »Ocenilo se je, da neposredna škoda in posredni stroški obnove, če bi želeli zgraditi stvari na pravi, odporen način, znašajo 10 milijard. Nikjer ne piše, da bomo vse to izpeljali, nikjer ne piše, da bo država vse to pokrila iz proračuna. To je metodološka ocena v skladu z metodo, ki jo je v resnici predlagal kabinet predsednice Evropske komisije.«
Spomnil je, da je Slovenija v vseh preostalih 20 letih iz Bruslja dobila 40 milijonov za naravne nesreče, tokrat jih bo dobila 400 za eno samo nesrečo. Zato se je bilo omenjene metodologije tako pomembno držati.
O odstopu nisem nikoli razmišljal
V pogovoru je predsednik vlade in Gibanja Svoboda spregovoril tudi o aktualnih dnevnopolitičnih zadevah in zavrnil namigovanja, da bi kadarkoli razmišljal o odstopu: »O odstopu nisem nikoli razmišljal. Še več, bolj ko se o tem govori, bolj sem motiviran, da nadaljujem svoje delo.«
Prav tako je zavrnil govorice, da naj bi predsednico državnega zbora pozval k odstopu ali se kakorkoli dogovarjal za njeno zamenjavo: »Do mene nihče ni prišel ne s takim predlogom niti ne po soglasje, da kaj takega izvaja. Več kot to ne morem komentirati. Mi smo demokratična stranka in se lahko pogovarjamo vse, kar želimo, pa vendar nobena akcija, kot vi pravite, še najmanj akcija, ki bi bila usmerjena z vrha stranke v tem duhu, ni nikoli stekla.«
»Integritete nisem kršil,« pa je odgovoril je tudi na očitke nekdanje ministrice Tatjane Bobnar, da naj bi politično pritiskal nanjo in se vpletal v postopek aretacije ruskih vohunov. »V celoti zavračam očitke, da bi se kakor koli vpletal v ta postopek ali celo zahteval, da se ta postopek pelje po mojih željah. Niti te moči nimam, niti te ambicije nimam, niti tega nisem naredil.«
O anketah in javnomnenjski podpori pa je poudaril, da so edina prava anketa volitve: »Ankete so lahko dobrodošel pokazatelj na pol poti, kako ti gre, ampak kdor bo upravljal svojo politiko po anketah, in ne po ciljih, ki se jim je zavezal na začetku mandata in za kar je v resnici dobil podporo volivcev, verjamem, da ga ne more dobro zaključiti. Sam se držim tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, ker smo zato dobili mandat volivcev. Včasih so nekateri ukrepi manj popularni, včasih so nekateri ukrepi tudi manj razumljeni, dokler se ne pokažejo rezultati. Sem optimist po naravi, vedno sem bil in bom ostal do volitev. Verjamem, da bo takrat izpeljana prava anketa.«
Celoten pogovor lahko preberete ali si ga ogledate tukaj.
