Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo mag. Tamara Kozlovič v oddaji Odmevi.
Po napovedi predsednika vlade, da je ministrstvo za zdravje je pripravilo izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo omogočila jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, so omenjena izhodišča zdaj v koalicijskem usklajevanju: »Izhodišča zdaj proučujemo, ocenjujem, da se bomo v prihodnjem tednu lahko usedli, predelali ta izhodišča in jih posredovali nazaj ministrstvu za zdravje, ki bo pripravilo novelo,« je nadaljnje korake pri oblikovanju novele zakona dejala poslanka Svobode in predsednica odbora za zdravstvo mag. Tamara Kozlovič.
Izhodišča zdaj proučujemo, ocenjujem, da se bomo v prihodnjem tednu lahko usedli, predelali ta izhodišča in jih posredovali nazaj ministrstvu za zdravje, ki bo pripravilo novelo.
Področje je treba urediti in narediti jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, saj o tem govorimo že desetletja, je poudarila: »Mi smo tudi jasno v volilnem programu to napisali kot prioriteto. To je del koalicijske pogodbe in izhodišča gredo prav v to smer. Izhodišča, kot že sama beseda pove, se bodo razvijala, dopolnjevala: najprej v okviru koalicije, nato v okviru širše razprave, ko bo zakon pripravljen.«
Cilj je, da odpravimo različne anomalije v zdravstvenem sistemu, pravi: »Da našim državljankam in državljanom ne bo več treba brati medijskih poročanj, kako v javnem zdravstvenem zavodu zdravstveni delavci v rednem delovnem času opravijo manj zdravstvenih storitev kot popoldne pri zasebniku. Da se štempljajo, pa jih niti ni in delajo kje pri zasebniku. Da direktorji in vodje različnih oddelkov imajo soglasja za delo drugod, celo svoja podjetja, s.p.-je, nekateri celo koncesije. In potem se pričakuje, da bodo tisti zdravniki dajali soglasja svojim podrejenim. Seveda jim jih bodo dali, sicer tudi oni ne bi mogli imeti teh soglasij. Da ne govorim o primerih, da sprejemajo paciente v javni zdravstveni službi, v javnem zavodu, in jih nato pošiljajo v zasebne prakse. To so vse primeri, o katerih poročate mediji. In mi bi si želeli, da se več ne dogajajo.«
Da ne govorim o primerih, da sprejemajo paciente v javni zdravstveni službi, v javnem zavodu, in jih nato pošiljajo v zasebne prakse. To so vse primeri, o katerih poročate mediji. In mi bi si želeli, da se več ne dogajajo.
Na kritike nasprotnikov sprememb, ki trdijo, da bi ob sprejetju omenjene novele javno zdravstvo lahko celo razpadlo, odgovarja, da se to ne bo zgodilo:»Nenazadnje je veliko zdravstvenih delavcev, ki so pripadni javnemu zdravstvu in zdravstveni delavci na terenu, ko z njimi govorim, opozarjajo, da moramo to urediti, da od politike pričakujejo, da bo našla rešitve za te izzive. Torej sami zdravstveni delavci ne soglašajo s takim načinom, kot ga poznamo danes.«
Ko bodo izhodišča sprejeta in bo zakon pripravljen, bo tudi v javni razpravi in vsak bo imel možnost povedati argumente za in proti posamezni rešitvi, je še dodala: »Mi bomo zagotovo odgovorno vse analizirali, pregledali, preštudirali in seveda tudi skušali razumeti predloge in pripombe.«
Mi bomo zagotovo odgovorno vse analizirali, pregledali, preštudirali in seveda tudi skušali razumeti predloge in pripombe.
Ključen cilj pa bo ostal, da javno zdravstvo okrepimo: »Danes javni zdravstveni delavec v lastnem matičnem zavodu ne more delat dlje, čeprav bi želel delati več. Veliko zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu si želi delati več in izhodišča gredo prav v to smer – da bo to po novem mogoče.«
Veliko zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu si želi delati več in izhodišča gredo prav v to smer – da bo to po novem mogoče.
Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj:
