Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel v oddaji Odmevi o novi vladni uredbi, ki ljudem omogoča lažji dostop do osebnega zdravnika, z novim načinom obravnave čakajočih pa bo obravnava ...
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel v oddaji Odmevi o novi vladni uredbi, ki ljudem omogoča lažji dostop do osebnega zdravnika, z novim načinom obravnave čakajočih pa bo obravnava najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti.
»Pri skrajševanju čakalnih vrst so težave predvsem pri specialistični ambulantni dejavnosti in pri akutni obravnavi oziroma v bolnišničnih obravnavah. Ukrep, s katerim smo se tega lotili, je predvsem izračun, kdo najdlje čaka relativno glede na stopnjo nujnosti. Sledilo bo jemanje tistih ljudi, ki najdlje čakajo, in sicer prioritetno na proste termine. S tem se bodo skrajšale čakalne vrste. Povprečna doba čakanja bo krajša,« je v oddaji Odmevi povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Na včerajšnji seji je vlada sprejela uredbo, s katero odgovarja na nekatere ključne potrebe pacientov. Osredotoča se na krajšanje čakalnih dob in izboljšuje dostopnost čakajočih do prvih pregledov specialistično-ambulantnih obravnav. Z uvedbo ambulant specializantov družinske medicine in vzpostavitvijo novega standarda ambulante pa prinaša tudi večjo dostopnost do osebnega zdravnika. Ambulante specializantov zadnjega letnika študija – teh bo 15 – bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante specialistov družinske medicine. S tem bo predvidoma 16 tisoč neopredeljenih prišlo do osebnega zdravnika.
Z novim standardom ambulante bo dosežena višja kakovost zdravniške obravnave, pa tudi boljša dostopnost in boljše timsko delo. V letošnjem letu je načrtovan tudi poziv ambulantam družinske medicine, ki bodo z dodatnim opredeljevanjem pacientov prejela dodatna sredstva za zaposlitev diplomirane medicinske sestre.
Večja dostopnost do prvih pregledov
Ministrstvo za zdravje zagotavlja boljšo dostopnost čakajočih na prvi pregled v okviru specialistično-ambulantne obravnave. Tako se pacientu omogoči, da prej vstopi v zdravstveni sistem. Uredba namreč izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti določa minimalno število prvih pregledov, ki jih mora izvajalec letno opraviti, obenem pa s 30 odstotkov višjim plačilom za vse prve preglede spodbuja dostopnost čakajočih na prvi pregled.
Oskrba najprej za tiste, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti
Uredba uvaja nov način obravnave čakajočih, in sicer bo izračunan faktor relativno čakajočih oziroma razmerje med dejanskim številom dni čakanja in najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti. Na podlagi tega bo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih, oskrba pa bo najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov iz tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani.
Večja dostopnost nujne medicinske pomoči
Mreža nujne medicinske pomoči bo preoblikovana. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bodo akutno bolni prejeli hitrejšo oskrbo, po drugi strani bodo na ta način razbremenjeni tudi urgentni centri, ki so namenjeni življenjsko ogroženim pacientom: »Z uredbo uvajamo tako imenovani »srečevalni sistem« oziroma vozila urgentnega zdravnika, v katerem sedi družinski zdravnik skupaj z diplomiranim zdravstvenikom in s tem omogoča, da pokrije večji teren oziroma da razbremeni zdravnika v ambulanti, ker lahko na teren, če se zgodi kar koli nujnega, odide najprej nujno reševalno vozilo. Zdravnik lahko ta čas ostane v ambulanti in se šele pozneje pridruži na terenu,« še pojasnjuje ministrica Prevolnik Rupel.
Nadaljujemo s stebrnimi pogajanji o plačah
»Vlada na eni strani še vedno nadaljuje pogajanja, torej stebrna pogajanja, ki se nadaljujejo prihodnji teden, na drugi strani pa se seveda pripravljamo na 1. marec, pri čemer sodelujemo z vodstvi bolnišnic, ki smo jih zaprosili za njihove ukrepe oziroma načrt, kako bodo pristopili k delu po morebitnem umiku soglasij,« je v zvezi s stavko Fidesa povedala ministrica.
Kot še pravi ministrica, so sedaj vse možnosti še na mizi, tudi krizna reorganizacija nekaterih bolnišnic z manjšimi timi, kjer imajo manj kot tri zaposlene in posledično ne morejo izvajati izmen: »To pomeni neko združevanje oddelkov, preseljevanje zdravnikov. Bomo videli. Ne želim niti strašiti, bolje je, da prej proučimo podatke, jih točno analiziramo in vidimo, koliko dni dejansko posamezni oddelki in bolnišnice lahko zdržijo,« razlaga ministrica.
