Državni zbor je na torkovi seji odločil, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanka Svobode Tereza Novak je v radijski oddaji Studio ob 17.00 govorila o vsebini zakona in o tem, zakaj je prav, da ta zakon sprejmemo.
»Mislim, da smo kot družba na to pripravljeni. Tudi zato, ker smo lani že enkrat obravnavali podoben zakon in smo takrat zaradi vseh pomislekov, tako znotraj koalicije kot širše, rekli: dajmo vprašati prebivalke in prebivalce na referendumu, kaj menijo. Rezultat referenduma je bil jasen in zato imamo zdaj zakon v proceduri,« je Novak spomnila na dejstvo, da sprejem zakona o PPKŽ pomeni tudi uresničitev volje volivk in volivcev.
Mislim, da smo kot družba na to pripravljeni. Tudi zato, ker smo lani že enkrat obravnavali podoben zakon in smo takrat zaradi vseh pomislekov, tako znotraj koalicije kot širše, rekli: dajmo vprašati prebivalke in prebivalce na referendumu, kaj menijo. Rezultat referenduma je bil jasen in zato imamo zdaj zakon v proceduri.
Opozicija je zakonu sicer na seji vseeno ostro nasprotovala, pri čemer so opozicijski poslanci in poslanke ponovno, tako kot za časa referendumske kampanje, komunicirali izrazito zavajajoče, nizkotno in manipulativno. Pogosto tudi s trditvijo, da naj bi PPKŽ ponujali »namesto slabo delujoče paliativne oskrbe«, kar je sprevrženo, zlonamerno in seveda neresnično: »Precej se širijo mobilni timi paliativne oskrbe. Zelo se strinjam, da paliativna oskrba sploh ne sme biti vprašanje in biti mora najboljša za vse. Tu mislim, da ni nobenega vprašanja. Ampak tako kot je rekel dr. Keber, treba je sprejet dejstvo, da še tako dobra paliativna oskrba očitno ne more odvzeti vsega trpljenja v vsaki situaciji in zdaj s tem zakonom mi dodajamo samo eno možnost za tiste, ki pridejo v to situacijo, ko nič ne pomaga, ne morejo več zdržati in si tega želijo. Nikomur drugemu ni vsiljeno nič,« je poudarila poslanka Novak.
Precej se širijo mobilni timi paliativne oskrbe. Zelo se strinjam, da paliativna oskrba sploh ne sme biti vprašanje in biti mora najboljša za vse. Tu mislim, da ni nobenega vprašanja. Ampak tako kot je rekel dr. Keber, treba je sprejet dejstvo, da še tako dobra paliativna oskrba očitno ne more odvzeti vsega trpljenja v vsaki situaciji in zdaj s tem zakonom mi dodajamo samo eno možnost za tiste, ki pridejo v to situacijo, ko nič ne pomaga, ne morejo več zdržati in si tega želijo. Nikomur drugemu ni vsiljeno nič.
Dejstvo je, da s takim zakonom nikomur ne zapovedujemo ničesar in nikomur ne jemljemo možnosti, da živi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji in željami. Bo pa ta pravica tistim, ki so neozdravljivo bolni in trpijo neznosne bolečine, omogočila, da na lastno željo končajo življenje na dostojen, človeka vreden način, v domačem okolju in med svojimi ljubimi ljudmi.
Poslanka je dodala tudi, je trenutna verzija zakona nastala ob spremljanju in upoštevanju odzivov, morebitnih bojazni in pomislekov v družbi ter med najrazličnejšimi interesnimi skupinami. V največji možni meri so upoštevane tudi vse pripombe nasprotnikov zakona, v času priprave zakona smo v Svobodi iskali čim bolj družbeno optimalne kompromise.
»Usedli smo se koalicijske stranke in predstavniki Srebrne niti in smo šli res zelo detajlno skozi največje pomisleke in tudi tiste pomisleke, ki so vzbujali največ strahov. Ugotovili smo, je na primer problematična evtanazija, ki je predstavljala velik problem predvsem za zdravniško stroko. Zato smo rekli: okej, pojdimo en korak nazaj, da gremo maksimalno nasproti ljudem, ki smo jih vprašali, tudi tistim, ki imajo strahove. Ni namen zakona, da komurkoli povzroča dodatno stisko, zato smo rekli – evtanazija ni več del zakona, samo pomoč. Samo človek sam in pri zavesti, ko lahko odloča sam o sebi, lahko vnese to učinkovino vase,« je poslanka Novak pojasnila razloge za vnos ene največjih sprememb v zakonu, in sicer popolna odstranitev možnosti evtanazije.
Usedli smo se koalicijske stranke in predstavniki Srebrne niti in smo šli res zelo detajlno skozi največje pomisleke in tudi tiste pomisleke, ki so vzbujali največ strahov. Ugotovili smo, je na primer problematična evtanazija, ki je predstavljala velik problem predvsem za zdravniško stroko. Zato smo rekli: okej, pojdimo en korak nazaj, da gremo maksimalno nasproti ljudem, ki smo jih vprašali, tudi tistim, ki imajo strahove. Ni namen zakona, da komurkoli povzroča dodatno stisko, zato smo rekli – evtanazija ni več del zakona, samo pomoč. Samo človek sam in pri zavesti, ko lahko odloča sam o sebi, lahko vnese to učinkovino vase.
Pri evtanaziji je bila bojazen zlorab namreč največja, tudi sicer pa je varovalk veliko in na praktično vsakem koraku: »Nič se ne zgodi kar tako, to ni klanec, ki kar steče. Mi imamo pred sabo zakon, ki tega eksplicitno ne dovoli, sploh ni vprašanja. Ne samo, da je pogoj polnoletnost, človek more biti terminalno bolan, življenje se mu mora iztekati, za PPKŽ ne more nihče zaprositi v naprej, ne more zaprositi niti na podlagi neke psihične bolezni. Skratka varovalk je zapisanih toliko, da se zdaj ne more nič zgoditi samo od sebe, kar ne bi bilo tukaj notri predvideno. Zdaj govoriti o tem, da ko mi sprejmemo ta zakon, kogarkoli na karkoli obsodimo, ni pošteno in enostavno ni res,« je poudarila poslanka Novak.
Nič se ne zgodi kar tako, to ni klanec, ki kar steče. Mi imamo pred sabo zakon, ki tega eksplicitno ne dovoli, sploh ni vprašanja. Ne samo, da je pogoj polnoletnost, človek more biti terminalno bolan, življenje se mu mora iztekati, za PPKŽ ne more nihče zaprositi v naprej, ne more zaprositi niti na podlagi neke psihične bolezni. Skratka varovalk je zapisanih toliko, da se zdaj ne more nič zgoditi samo od sebe, kar ne bi bilo tukaj notri predvideno. Zdaj govoriti o tem, da ko mi sprejmemo ta zakon, kogarkoli na karkoli obsodimo, ni pošteno in enostavno ni res.
Ključno je tudi, da si pacient lahko kadarkoli premisli – od trenutka, ko se prvič sam odloči za PPKŽ in do zadnjega trenutka pred vnosom učinkovine ima vsak možnost, da si premisli.
