Zadnje glasovanje o imenovanju sodnikov v državnem zboru je pokazalo, da ima jasno izražena volja ljudi moč spreminjati tudi ravnanje vladajoče koalicije. Po nedavnem referendumu, na katerem so volivci rekli “ne” politični policiji, so se danes v državnem zboru pokazale prve razpoke v koalicijski disciplini. Poslanci so kljub nasprotovanju na mandatno-volilni komisiji potrdili imenovanje treh sodnikov. Toda poskus političnega poseganja v sodstvo ni bil v celoti preprečen. Zavrnitev imenovanja Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika ostaja resen razlog za zaskrbljenost zaradi prizadevanj vladajoče koalicije za politični nadzor nad pravosodjem.
Predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v glasovanju vidi pomembno sporočilo o moči demokratičnega odločanja: »Mogoče se niti ne zavedamo, kako veliko moč ima glas ljudi takrat, ko je ta glas jasno izražen. Potem ko smo vsi skupaj zelo jasno rekli ne in bili proti politični policiji, so danes v parlamentu nastopile prve razpoke v sicer trdni Janševi koaliciji.«
Mogoče se niti ne zavedamo, kako veliko moč ima glas ljudi takrat, ko je ta glas jasno izražen.
Po njegovi oceni so nedavni referendumski rezultati pokazali, da se lahko državljani učinkovito uprejo politikam, s katerimi se ne strinjajo. Nedavno glasovanje pa je dokaz, da lahko jasno izraženo sporočilo volivcev doseže tudi poslance vladajoče koalicije, ki so se pripravljeni oddaljiti od stališč SDS.
Kljub temu ostaja dogajanje izjemno zaskrbljujoče. Državni zbor je sicer imenoval šest od sedmih predlaganih sodnikov, vendar je večina poslancev zavrnila imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika. Že mandatno-volilna komisija je njegovo kandidaturo zavrnila brez vsebinske razprave in obrazložitve. Na nevarnost politične presoje sodniških kandidatov je opozoril tudi Sodni svet.
V Gibanju Svoboda opozarjamo, da se vse bolj utrjuje nevaren vzorec delitve neodvisnih institucij na tiste, ki so politično sprejemljive, in tiste, ki niso. Danes so to sodniki, drugič tožilci, ob referendumskih rezultatih pa celo Državna volilna komisija in volilni odbori.
»Očitno bomo imeli prave in neprave tožilce, prave in neprave sodnike, pravo in nepravo Državno volilno komisijo,« je v državnem zboru vodja poslanske skupine Svobode mag. Borut Sajovic. Spomnil je na odnos vladajočih do nedavnih referendumov, ko so ob zanje neugodnih rezultatih problematizirali delo volilnih organov, ob drugačnih rezultatih pa istih pomislekov ni bilo.
Očitno bomo imeli prave in neprave tožilce, prave in neprave sodnike, pravo in nepravo Državno volilno komisijo.
Sajovic je ob tem spomnil tudi na ljudi, ki so postavljali temelje slovenske demokracije in pravne države. Prepričan je, da se France Bučar, Jože Pučnik in Lovro Šturm, če bi danes sedeli v parlamentu, rušenju neodvisnosti pravosodja ne bi pridružili in bi glasovali za. »Ne za sodnike, ampak za pošteno pravosodje in za Slovenijo.«
V Gibanju Svoboda poudarjamo, da delna sprememba glasovalnih razmerij ne zmanjšuje resnosti dogajanja. Nasprotno. Zavrnitev imenovanja vrhovnega sodnika brez prepričljivo predstavljenih strokovnih razlogov odpira resen sum, da želi vladajoča večina odločanje o najvišjih sodniških funkcijah podrediti političnim merilom.
