Državni zbor je na današnji izredni seji odločal o predlogu odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, ki bo 6. decembra 2026.
V Gibanju Svoboda poudarjamo, da t. i. interventni zakon trojčka desnih strank po vsebini ni ne interventni ne razvojni zakon.
Spomnimo, zakon je bil sprejet na hitro, brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke, brez vizije in brez jasnih odgovorov, kako bomo pokrili milijardno luknjo v proračunu. Fiskalni svet je javnofinančni izpad zaradi interventnega zakona namreč ocenil na približno 900 milijonov evrov.
Poslanka Svobode mag. Alenka Bratušek je v izjavi ob robu izredne seje povedala, da je ta vlada v nedeljo na referendumskem glasovanju dobila prvi rdeč karton na zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi. »Prepričana sem, da bo 6. decembra dobila drugega pri zakonu za bogate. Verjamem, da ljudje razumejo, kaj pomeni, če oni ‘dobijo’ 19 evrov, na drugi strani pa nek menedžer 20.019 evrov, ob tem, da ta vlada ne pove – in to je največji problem –, kako bo luknjo, ki jo ta zakon za bogate skoplje, sanirala,« je poudarila.
Prepričana sem, da bo 6. decembra dobila drugega pri zakonu za bogate.
Večina ukrepov prav tako nima nič skupnega z začasnostjo ali nujnostjo. Nasprotno, predvideva trajne sistemske spremembe. Obenem zakon ne ponuja nikakršne vizije razvoja, je brez vsakršne strategije in ne ponuja odgovorov, v katero smer bi želeli razvijati naše gospodarstvo.
Mag. Bratušek je ob predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda opozorila, da gospodarske razmere ne upravičujejo takšnega hitenja. »Interventni ste dali v naslov tega zakona, ker naj bi bila gospodarska situacija katastrofalna. Seveda vas številke postavljajo na laž. Gospodarska rast 5 % v drugem kvartalu je bila najboljša v Evropski uniji in to, verjeli ali ne, brez enega samega vašega ukrepa,« je poudarila.
Gospodarska rast 5 % v drugem kvartalu je bila najboljša v Evropski uniji in to, verjeli ali ne, brez enega samega vašega ukrepa.
Zakaj je interventni zakon škodljiv?
- Ker jemlje vsem in koristi zgolj najbolje plačanim. Socialna kapica bo višje neto plače prinesla tistim, ki zaslužijo več kot 7.500 evrov bruto mesečno. Ta ukrep povprečni delavki ali delavcu ne prinaša niti evra višje plače. Ne gre torej za splošno razbremenitev srednjega razreda, saj tudi razvojnikom, programerjem, inženirjem, strojnikom, farmacevtom, zdravnikom in mnogim drugim s plačami pod tem pragom ne prinaša ničesar.
- Ker vodi v amerikanizacijo našega zdravstva. V preteklem mandatu smo uvedli jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Interventni zakon to razmejitev odpravlja in nazaj uvaja korupcijo in škodljive dvojne prakse v zdravstvu.
- Ker prazni pokojninsko blagajno. ZPIZ ocenjuje, da bo zaradi zakona v pokojninski blagajni vsako leto 570 milijonov evrov manj.
- Ker odpira vrata prisilnemu upokojevanju. Po predlogu zakona bi pogodba starejšemu delavcu samodejno prenehala, nadaljevanje dela pa bi bilo odvisno od soglasja delodajalca, kar pomeni prikrito prisilno upokojevanje. Gre za ukrep, ki ga je Ustavno sodišče RS enkrat že razveljavilo. Zakon tudi neposredno odvzema pravico do spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi.
- Ker poglablja stanovanjsko krizo. Zakon zamika možnost omejevanja oddajanja stanovanj v kratkoročni najem. Lastniki stanovanj bodo sedaj spet imeli proste roke, da stanovanje oddajajo v turistične namene, ne pa npr. mladi družini, ki išče svoj dom. Poleg tega zakon niža dohodnino od oddajanja premoženja v najem s 25 na 15 %. Na kratko: zakon niža stroške najemodajalcu, ne najemniku. Pričakovati, da se bodo zaradi tega znižale najemnine, je utopično. Položaj najemnikov se ne bo spremenil, več pa bodo v svoj žep pospravili lastniki stanovanj.
Poslanec Svobode Klemen Boštjančič je opozoril na posledice takšne ureditve in za primer navedel prestolnico, ki se sooča s hudo stanovanjsko krizo. »Ta zakon povečuje dobičkonosnost oddajanja, torej poveča prav investicijsko povpraševanje, ki ljubljanska stanovanja odnaša z dosega mladih družin. Torej s tem zakonom pospešujete, da bodo stanovanja še dražja in bodo mladi še težje prišli do njih,« je bil jasen Boštjančič.
Ta zakon povečuje dobičkonosnost oddajanja, torej poveča prav investicijsko povpraševanje, ki ljubljanska stanovanja odnaša z dosega mladih družin.
Zamujena priložnost
Zakon niža DDV na košarico osnovnih živil. To je ukrep, ki bi bil lahko vreden podpore, a smo v Svobodi že večkrat poudarili, da moramo hkrati zamejiti tudi marže trgovcev. V nasprotnem primeru se nižji DDV prelije v večji dobiček za trgovce, kot se je to zgodilo na Hrvaškem, ljudje pa od tega nimajo nič. Interventni zakon desnega trojčka tega ne upošteva.
Predlagamo alternativo za razvoj in dobrobit vseh ljudi
V Svobodi smo v parlamentarni postopek že vložili predlog sprememb zakona o dohodnini, ki predstavlja alternativo interventnemu zakonu.
Naš predlog je osredotočen predvsem na srednji razred, ki je steber vsake družbe in s svojo produktivnostjo najbolj poganja gospodarsko rast. Največji učinek bi imel pri ljudeh z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri, korist pa bodo imeli vsi zaposleni.
Če prikažemo še v številkah, bi zaposleni glede na višino plače na letni ravni pridobili: medicinska sestra približno 750 evrov, učitelj okoli 1.100 evrov, programer približno 1.500 evrov in zdravnik okoli 3.400 evrov več neto dohodka na leto
Zakaj bomo na referendumu glasovali proti?
Če razbremenjujemo delo, potem naj imajo vsi zaposleni nekaj od tega. Nič ni narobe s tem, da imamo v Sloveniji bogate in uspešne ljudi. Problem je, ko se koalicija odloči nagraditi zgolj njih in to na račun vseh državljank in državljanov.
Slovenija ne potrebuje neusklajenih, neodgovornih in rokohitrskih rešitev, ki dajejo prednost najbogatejšim na račun mladih in srednjega sloja. Zakon desnega trojčka je za Slovenijo škodljiv in zasluži si, da na referendumu pade.
»Enostavno ne moremo pustiti milijardne luknje, ki ne bo veliki večini državljank in državljanov prinesla nič, morda zelo malo in na zelo kratki rok, zato da bomo resno ogrozili javne finance in da bo potem v prihodnosti še deset let izgovor, da ni denarja za tiste ključne zadeve, ki jih pa res moramo narediti, da premaknemo Slovenijo naprej,« je o škodljivih posledicah interventnega zakona povedala poslanka Lucija Tacer Perlin.
Enostavno ne moremo pustiti milijardne luknje, ki ne bo veliki večini državljank in državljanov prinesla nič, morda zelo malo in na zelo kratki rok, zato da bomo resno ogrozili javne finance in da bo potem v prihodnosti še deset let izgovor, da ni denarja za tiste ključne zadeve, ki jih pa res moramo narediti, da premaknemo Slovenijo naprej.
