Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša je z nagovorom Generalni skupščini OZN ter pogovori ob robu konference povzročil še en zaskrbljujoč odmik slovenske zunanje politike od vrednot in političnih standardov mednarodne skupnosti. S stališči, ki zmanjšujejo težo in pomen nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu ter relativizirajo verodostojnost Organizacije združenih narodov, predvsem pa z dvostranskim srečanjem z Benjaminom Netanjahujem, je Slovenijo potisnil v majhno, obrobno in sporno skupinico držav. Vlada v senci meni, da so te poteze katastrofalne za mednarodni ugled Slovenije in se zavzema za odgovorno, zrelo zunanjo politiko, ki sloni na transparentno in zakonito oblikovanih stališčih.
Janez Janša je s svojim govorom in medijskimi nastopi v New Yorku v bistvu sporočil, da Gaza ni tako izjemna kriza, kot jo predstavlja mednarodna skupnost, in da je tolikšne pozornosti deležna tudi zaradi politične pristranskosti OZN. S tem je premaknil razpravo od vprašanja, kaj se v Gazi dogaja in kdo je za to odgovoren, k vprašanju, zakaj se o Gazi toliko govori.
S tem želi zmanjšati težo izraelskih zločinov in braniti političnega zaveznika Netanjahuja, ki mu grozita proces mednarodnega kazenskega sodišča in oster boj na domačih volitvah: V tej optiki je mogoče brati tudi obupno prizadevanje izraelskega premierja za bilateralna srečanja v New Yorku. Poleg Janše se je na vabilo vse bolj osamljenega Netanjahuja odzvalo le še osem drugih voditeljev držav, med katerimi ni nobene močne svetovne demokratične sile.
»Janša se čudi, ker tema Gaze prevladuje v nastopih svetovnih voditeljev na splošnem zasedanju Generalne skupščine OZN. Ne vemo, kje je bil zadnja tri leta, da je spregledal morijo civilistov v Gazi. Velika pozornost mednarodne skupnosti je sorazmerna z nepredstavljivimi razsežnostmi vojne v Gazi, ki je verjetno brez primere v zgodovini sodobnega vojskovanja,« se je odzval Matej Grah, ki je v vladi v senci odgovoren za področje reda, varnosti in miru.
Več desetletij trajajoči palestinsko-izraelski konflikt je največjo brutalnost do civilnega prebivalstva dosegel prav v času vojne v Gazi. To je bila vojna proti civilnemu prebivalstvu. Dovoljena so bila vsa sredstva, od stradanja in uporabe umetne inteligence do hladnokrvnega pobijanja. Gaza, velika kot tri slovenske obalne občine in danes popolnoma v ruševinah, bo v zgodovini ostala kot simbol brutalnega in nečloveškega konflikta.
V Gazi je Izrael grobo kršil mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Meddržavno sodišče odloča o tem, ali je Izrael tudi formalnopravno zagrešil genocid. V očeh velikega dela svetovne javnosti ga nedvomno je. Mednarodno kazensko sodišče je zaradi obtožb o vojnih zločinih izdalo nalog za prijetje izraelskega predsednika vlade.
In morija se iz Gaze seli na Zahodni breg. »Svetovni voditelji – vsaj tisti, ki ne berejo iz izraelskih opomnikov – so logično zgroženi, zaprepadeni in šokirani, da lahko demokratična država počne takšne grozote. Zato ta tema prevladuje v nastopih. Ker gre za veliko več kot za Gazo. Gre za spoštovanje pravil in načel, ki so nastala po drugi svetovni vojni, da bi civilno prebivalstvo obvarovali pred prav takšnimi morijami in grozotami,« poudarja Grah.
Argumente o preveliki pozornosti do Gaze in o dvojnih standardih mednarodne skupnosti, ki so sicer značilni za del ameriškega konservativnega, MAGA in proizraelskega diskurza, je Janša navajal že v intervjujih za ameriške desne medije. Dvojne standarde pa Janša dejansko uporablja sam. Pri Ukrajini upravičeno podpira napadeno državo, napadeni narod, ki brani svoje ozemlje, in opozarja na nujnost enotne fronte proti agresorju, Ruski federaciji. Na drugi strani pa vdano in slepo podpira Izrael, okupatorja palestinskih ozemelj po mnenju Meddržavnega sodišča.
In medtem ko ga, seveda upravičeno, skrbijo kristjani v Nigeriji, spregleda preganjanje kristjanov precej bližje Sloveniji – na okupiranih palestinskih ozemljih. Videov in pričevanj o napadih na redovnice in vernike ter o onemogočanju bogoslužja palestinskim kristjanom ni mogoče spregledati.
Predsednik vlade v senci in takratni predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je v času slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu septembra 2024 vodil razpravo o treh največjih konfliktih – Bližnjem vzhodu, Sudanu in Ukrajini – ter o nujnosti, da mednarodna skupnost vsem trem namenja enako pozornost oziroma, še bolje, da pokaže voditeljstvo miru in pripelje mir v vse tri dele sveta.
Slovenska zunanja politika, ki prisega na kontinuiteto, bi morala temo voditeljstva za mir ohraniti kot svojo prioriteto in jo nadaljevati.
Ob tem Matej Grah poudarja: »Ni vojaške rešitve svetovnih problemov. To spoznava Ruska federacija v Ukrajini. To spoznavajo ZDA v Iranu. To bo slej ali prej spoznal tudi Izrael, ki je trenutno v konfliktu oziroma vojni s skoraj vsemi svojimi sosedami. Trajne rešitve so lahko samo dogovorjene, diplomatske. Takšne, ki se iščejo v napornih, težkih in dolgotrajnih pogajanjih. Ameriški predsednik Trump je to spoznal, zato je diplomatsko aktiven tako v Gazi kot v Iranu in Ukrajini. Upamo, da bo to nekega dne spoznal tudi slovenski predsednik vlade, ki je očitno Trumpov občudovalec. Slovenska vlada rada poudarja, da vodi tiho diplomacijo. O njeni sposobnosti vodenja diplomacije dvomimo. Je pa od prvega dne ta diplomacija v glavnem tiho glede izraelskih dejanj in zločinov. Te dni vidimo, da je zelo glasna glede vsega drugega, predvsem pa pri ponavljanju izraelskih stališč«
