Dr. Robert Golob: »Ko so kršitve ustave in izdaja lastnega naroda tako očitne, mora opozicija uporabiti vse možnosti.«
Ko so kršitve ustave in izdaja lastnega naroda tako očitne, mora opozicija uporabiti vse možnosti.
Skupina poslank in poslancev Svobode in Levice je v Državni zbor vložila predlog ustavne obtožbe Janeza Janše zaradi hudih kršitev pri opravljanju funkcije predsednika vlade. Osrednji očitek je, da je slovensko zunanjo politiko sistematično preusmeril v korist interesov države Izrael. »Slovenija je danes žal zaradi obljub in dolgov ene osebe, predsednika vlade, postala podrejena interesom tuje države.« je poudaril predsednik Svobode dr. Robert Golob.
Ustavna obtožba je najtežji ustavnopravni instrument, ki ga je mogoče sprožiti zoper predsednika vlade. Podpisani poslanci Državnemu zboru predlagajo, naj Janeza Janšo zaradi očitanih kršitev obtoži pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, ki naj nato ugotovi njegovo odgovornost ter odloči o prenehanju njegove funkcije.
»Točno 175 dni je, odkar je bilo prvič razkrito vmešavanje izraelskih obveščevalcev v slovenske notranje zadeve. Od takrat smo priča ne samo prijateljevanju in številnim obiskom izraelskih lobistov pri predsedniku vlade. Priča smo tudi temu, da je Slovenija prvič uporabila veto v interesu, ki ni slovenski, ampak izraelski. Zrušila je enotnost Evrope na točki, ko je Evropa želela zaščititi nedolžna življenja na Zahodnem bregu,« je poudaril predsednik Svobode dr. Robert Golob. Ravno danes izraelski minister prihaja v Slovenijo in odpira veleposlaništvo – v stavbi, kjer deluje tudi slovensko obrambno ministrstvo, zato dr. Golob poudarja: »To vse jasno kaže samo na eno stvar. En zaključek. Slovenija je danes, žal, zaradi obljub in dolgov ene osebe – predsednika vlade – postala podrejena interesom tuje države Izraela. Slovenija danes žal ne izvaja več suverene zunanje politike, ampak izvaja izključno politiko v interesu Izraela.«
To vse jasno kaže samo na eno stvar. En zaključek. Slovenija je danes, žal, zaradi obljub in dolgov ene osebe – predsednika vlade – postala podrejena interesom tuje države Izraela.
Zaradi resnosti razmer je uporaba instrumenta ustavne obtožbe edina logična pot, ki jo lahko ubere opozicija.
Od Black Cube do zasuka v slovenski zunanji politiki
Slovenski varnostni organi so evidentirali več obiskov predstavnikov agencije Black cube v Sloveniji in sestanke na sedežu SDS. SOVA je o njihovih aktivnostih pripravila poročilo ter zaradi suma kaznivih dejanj obvestila policijo in državno tožilstvo. Svet za nacionalno varnost je aktivnosti agencije ocenil kot paraobveščevalno delovanje, usmerjeno proti nacionalni varnosti in suverenosti Republike Slovenije ter kot poskus vplivanja na volitve iz tujine.
Takoj po tem, ko je Janez Janša postal predsednik vlade, se je zgodil drastičen zasuk v slovenski politiki do Izraela. Vlada je odpravila ukrepe proti Izraelu, sprejete v prejšnjem mandatu, Janša pa je napovedal selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem in zamrznitev priznanja Palestine.
Janševa vlada razbila evropsko enotnost in slovenske vrednote
Avgusta letos je Slovenija s svojim nasprotovanjem preprečila sprejetje skupne izjave EU proti nadaljnjemu širjenju izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Bila je edini glas proti od 27 držav.
Gre za območje, katerega nadaljnja poselitev bi lahko bistveno otežila vzpostavitev ozemeljsko povezane palestinske države, in gre za ravnanje, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, kar je v mednarodni skupnosti že uveljavljena in široko sprejeta ugotovitev.
Janševa vlada je tako Slovenijo umestila med redke države na svetu, ki nasprotujejo določbam mednarodnega prava in ugotovitvam neodvisnih institucij. Ni pretirano trditi, da je Slovenija s tem stopila na napačno stran zgodovine. Pri čemer je očitno, da velika večina javnosti obsoja kršenja človekovih pravic ter teptanje pravnih norm. Kdo je torej v imenu Slovenije sprejel to odločitev, ki pomeni radikalni zasuk in odmik od prevladujočih vrednot državljank in državljanov?
Iz dosedanjih pojasnil ni razbrati, ali je o tem odločala vlada, predsednik vlade ali zunanje ministrstvo, in ni razvidno, da bi bila odločitev sprejeta po postopkih, ki jih za oblikovanje slovenske zunanje politike določa zakonodaja.
Očitek podrejanja interesom tuje države
Zaradi vsebinske in časovne povezanosti ravnanj – od sestajanja s paraobveščevalnimi agenti Black Cubea preko servilnih izjav do sedanje izraelske vlade, izraženih namer o ekstremnih ukrepih, kot je selitev veleposlaništva v Jeruzalem, do blokade skupne evropske izjave, se odpirajo zelo resna vprašanja.
Med drugim, ali ravnanje predsednika vlade nima znakov kaznivega dejanja napada na neodvisnost države. Kazenski zakonik varuje zunanjo suverenost in politično neodvisnost Slovenije ter kot kaznivo določa poskus spraviti državo v podrejenost ali odvisnost od druge države.
Golob: Opozicija mora uporabiti instrumente, ki jih ima na voljo
Golob je ob vložitvi poudaril tudi, da odločitev o nadaljnjem postopku ni v rokah opozicije, vendar to po njegovih besedah ne zmanjšuje njene odgovornosti, da uporabi ustavne mehanizme, ki jih ima na voljo.
»Takrat, ko so kršitve ustave in predvsem izdaja lastnega naroda tako očitne, ima opozicija samo eno možnost – da uporabi vse instrumente, ki so na razpolago skladno z ustavo in jih tudi uporabi na način, da pripeljejo do zaključka,« je dejal: »Ni vsa odločitev na opoziciji. Na nas je, da te instrumente uporabljamo. Odločitve bodo drugje. Tega se popolnoma zavedamo, ampak to ne pomeni, da bomo tiho. Glasni bomo.«
Napovedal je, da bo opozicija tudi v nadaljevanju opozarjala na ravnanja vlade in njenega predsednika, ki bodo usmerjena »proti interesu svojih lastnih ljudi, Slovenk in Slovencev.«
Odločitve bodo drugje. Tega se popolnoma zavedamo, ampak to ne pomeni, da bomo tiho. Glasni bomo.
Na potezi je Državni zbor
O predlogu mora zdaj odločiti Državni zbor. Obravnava mora biti razpisana v roku 30 in zaključena v roku 60 dni. V obtožbi je tudi predlog, da Državni zbor pridobi mnenje predsednice republike.
Če bi Državni zbor obtožbo podprl, bi jo posredoval Ustavnemu sodišču. Ustavni sodniki nato presodijo, ali je predsednik vlade pri opravljanju svoje funkcije kršil ustavo ali zakon in naj mu zato preneha funkcija predsednika vlade.
Očitno vprašanje novinarjev dr. Robertu Golobu je bilo, ali meni, da ima opozicija z obtožbo možnost za uspeh. Predsednik Svobode je poudaril, da ima opozicija predvsem dolžnost in odgovornost – da v teh resnih razmerah naredi vse, kar ji ustava in zakoni dopuščajo.
