Po štirih letih vodenja države vlada dr. Roberta Goloba mandat zaključuje z občutno drugačno sliko Slovenije, kot jo je prevzela leta 2022. Mandat so zaznamovali energetska kriza, najhujše poplave v zgodovini samostojne države, varnostni pretresi v Evropi in številni razvojni izzivi. Kljub temu je Slovenija ohranila gospodarsko rast, visoko zaposlenost, stabilne javne finance, rekordna vlaganja v razvoj ter močan investicijski zagon po vsej državi. Na zadnji seji vlade so predsednik vlade dr. Robert Golob ter podpredsednika vlade Matej Arčon in Klemen Boštjančič poudarili, da država mandat zaključuje v dobri kondiciji in z jasno začrtano prihodnostjo.
Kljub temu je Slovenija ohranila gospodarsko rast, visoko zaposlenost, stabilne javne finance, rekordna vlaganja v razvoj ter močan investicijski zagon po vsej državi.
Dr. Robert Golob: Štiri leta kriz, štiri leta gradnje prihodnosti
Po zadnji seji vlade je predsednik Svobode dr. Robert Golob poudaril, da Slovenija mandat zaključuje v dobri kondiciji. Po njegovih besedah država danes uživa stabilnost in varnost zato, ker se vlada v najzahtevnejših trenutkih ni umikala pred izzivi, ampak jih je reševala.
Kot je dejal, je bilo ključno, da so ob krizah zaščitili ljudi in gospodarstvo, hkrati pa ohranili razvojni pogled: »Slovenija je danes v dobri kondiciji zato, ker se pred krizami nismo umaknili, ampak smo jih upravljali. Ker smo zaščitili ljudi in podjetja. Ker smo vlagali v znanje, znanost, infrastrukturo, zdravstvo, razvoj in odpornost. In ker smo tudi v najtežjih trenutkih verjeli, da država ne sme samo gasiti požarov, ampak mora graditi prihodnost.«
Ob zaključku mandata se je posebej zahvalil ljudem, ki so v minulih letih nosili največje breme sprememb in kriz. Med njimi je omenil gasilce, zdravstvene delavce, učitelje, prostovoljce, podjetnike, raziskovalce in številne druge, ki po njegovem prepričanju dokazujejo, kako močna je slovenska družba.
Prav zaradi njih je bil njegov zaključni ton predvsem hvaležen. Kot je poudaril, ostajajo najpomembnejši številni napori, ki pogosto ostanejo neopaženi: »Hvaležen za potrpežljivost. Za kritiko, kadar je bila upravičena. Za zaupanje, kadar je bilo najtežje. In za vse tiste tihe, vsakdanje napore, ki se ne znajdejo na naslovnicah, a držijo državo skupaj.«
Dr. Golob ni skrival, da vse spremembe niso prišle tako hitro, kot bi si marsikdo želel. Tudi sam bi si po njegovih besedah kdaj želel hitrejši tempo, vendar ocenjuje, da je pomembneje, kaj ostane za odločitvami. Zato je opozoril, da »zrela politika ne meri uspeha po hitrosti obljub, temveč po trdnosti rezultatov.«
Prepričan je, da Slovenija po štirih letih stoji na trdnih temeljih. Ob zaključku mandata je poudaril, da imamo znanje, močno skupnost in jasen pogled naprej, največja vrednost vsega doseženega pa je po njegovih besedah dejstvo, da je država tudi v obdobju svetovne negotovosti ostala stabilna in varna.
Hvaležen za potrpežljivost. Za kritiko, kadar je bila upravičena. Za zaupanje, kadar je bilo najtežje. In za vse tiste tihe, vsakdanje napore, ki se ne znajdejo na naslovnicah, a držijo državo skupaj.
Matej Arčon: Razlika se pokaže takrat, ko pride preizkušnja
Podpredsednik vlade Matej Arčon je svoj pogled na mandat ponazoril z dogodkom, ki ga Primorci dobro pomnijo. Ko je poleti 2024 na Krasu ponovno zagorelo, so se mnogi spomnili požara iz leta 2022, ki je več dni ogrožal ljudi, domove in naravo. Tokrat je bil razplet drugačen. Nova letala Air Tractor so bila v zraku skoraj takoj, požar pa je bil obvladan v nekaj urah.
Po Arčonovih besedah prav takšni trenutki pokažejo, kaj je naloga države. Ne gre za to, da politika opravlja delo gasilcev, zdravnikov ali drugih strokovnjakov, ampak da ustvari pogoje, v katerih lahko svoje delo opravijo hitro in učinkovito.
Podobno sporočilo je po njegovih besedah prihajalo tudi z regijskih obiskov, kjer so predstavniki lokalnih skupnosti opozarjali na obseg investicij, ki so bile izvedene v zadnjih letih. Obnovljene ceste, novi mostovi, razvojne naložbe, širitev javnih storitev in podpora gospodarstvu so projekti, ki jih ljudje vidijo v svojem okolju in po katerih najlažje ocenjujejo delo vlade.
Ob tem je opozoril, da pomemben del vladnega dela pogosto ostane zunaj dnevne politike. Med takšne odločitve je uvrstil povečanje sredstev za raziskave in razvoj, katerih učinki se bodo kazali še vrsto let, ter vlaganja v znanje, inovacije in mednarodno odprtost Slovenije. Kot primer je navedel tudi širitev Univerze v Novi Gorici in nove možnosti za študente ter raziskovalce iz Slovenije in tujine.
Poseben poudarek je namenil dialogu. Vlada je bila po njegovih besedah pripravljena prisluhniti tudi takrat, ko so bili odzivi kritični in po potrebi prilagoditi svoje rešitve. Zato meni, da sprememba odločitve ni znak šibkosti, če temelji na poslušanju ljudi. Kot je poudaril: »Če popraviš smer, popraviš rešitve, ker poslušaš ljudi, ker upoštevaš njihove pomisleke in potrebe, potem to ni neodločnost. To je odgovornost in spoštovanje do državljanov in do naše države.«
Mandat je sklenil z zahvalo za sodelovanje in z oceno, da so vlado ves čas vodili isti cilji. Razprave, različni pogledi in popravki posameznih rešitev po njegovem prepričanju niso nikoli spremenili smeri, v katero je bila usmerjena politika vlade: v razvoj države, večjo varnost in boljše pogoje za življenje ljudi.
Če popraviš smer, popraviš rešitve, ker poslušaš ljudi, ker upoštevaš njihove pomisleke in potrebe, potem to ni neodločnost. To je odgovornost in spoštovanje do državljanov in do naše države.
Klemen Boštjančič: Državo predajamo v dobri kondiciji
Finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je ob zaključku mandata poudaril, da so bile javne finance v zadnjih štirih letih pod izjemnim pritiskom. Država se je soočala z energetsko krizo, posledicami vojne v Ukrajini, poplavami in številnimi drugimi izzivi, kljub temu pa je ohranila finančno stabilnost in zaupanje domačih ter mednarodnih partnerjev.
Po njegovih besedah je prav to eden ključnih dosežkov mandata. Vlada se ni izogibala zahtevnim odločitvam in vprašanjem, ki so jih prejšnje politike pogosto odlagale, čeprav vseh ciljev ni bilo mogoče doseči v celoti.
Kot je poudaril, so se lotili tudi tem, »ki jih oportunistična politika zadnjih petnajst ali dvajset let ni želela delati«. Pri tem ni skrival, da vse rešitve niso bile popolne in da so nekatere naloge ostale tudi za prihodnost. Vseeno pa verjame, da vlada ni izgubila osnovnega kompasa. »V eni stvari se pa absolutno verjamem, da nismo izneverili. To je v tem, da smo se ves čas trudili in poskušali delati v dobro državljanov Republike Slovenije in to, da normaliziramo stanje v naši državi.«
Ob koncu mandata je posebej izpostavil stanje javnih financ, ki ga vidi kot najpomembnejšo zapuščino aktualne vlade. Po njegovem prepričanju največji dosežek ni povezan z enim samim zakonom ali posamezno reformo, ampak z dejstvom, da je Slovenija tudi v času zaporednih kriz ohranila finančno stabilnost in ugled države.
Kot je dejal: »Največji dosežek tega mandata ni sprejetje enega zakona ali ene posamezne odločitve, ampak predvsem to, da smo v tem času večih zaporednih kriz uspeli ohraniti stabilne javne finance in predvsem zaupanje v državo.«
Boštjančič je prepričan, da vlada naslednikom predaja državo v dobrem stanju. »Slovenijo tako predajamo v dobrem stanju z visoko mednarodno kredibilnostjo in trdnimi temelji za prihodnji razvoj,« je poudaril ob zaključku svojega nagovora.
Največji dosežek tega mandata ni sprejetje enega zakona ali ene posamezne odločitve, ampak predvsem to, da smo v tem času večih zaporednih kriz uspeli ohraniti stabilne javne finance in predvsem zaupanje v državo.
Trdni temelji za naslednje desetletje
Štiriletni mandat vlade dr. Roberta Goloba se zaključuje z občutkom, da je Slovenija skozi eno najzahtevnejših obdobij v svoji zgodovini prišla močnejša, kot je vanj vstopila. V času, ko so Evropo pretresale energetska kriza, vojna v Ukrajini, visoka inflacija in naravne nesreče, je država ohranila stabilnost, zaščitila ljudi in gospodarstvo ter nadaljevala z vlaganji v razvoj.
To obdobje so zaznamovali številni projekti, reforme in odločitve, še bolj pa spoznanje, da Slovenija zmore stopiti skupaj, kadar je najtežje. Prav v tem so govorci videli največjo moč države, v ljudeh, skupnostih in institucijah, ki so v ključnih trenutkih znale delovati povezano in odgovorno.
Mandat se zato ne zaključuje z občutkom opravljenega dela, ampak z zavedanjem, da razvoj države nikoli ni dokončan projekt. Veliko je bilo narejenega, številni izzivi pa ostajajo tudi za prihodnja leta. Temelji, postavljeni v tem mandatu, bodo pomembni za nadaljnji razvoj Slovenije, za krepitev blaginje in za ohranjanje visoke kakovosti življenja.
Kot je poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob, ima Slovenija danes vse, kar potrebuje za samozavesten pogled v prihodnost: »Tukaj živijo dobri ljudje, imamo odlično znanje, močno skupnost in jasno prihodnost.« Prav zato ostaja prepričanje, da lahko Slovenija tudi v prihodnje ostane država priložnosti, solidarnosti in napredka, država, ki zaupa vase in v ljudi, ki jo vsak dan soustvarjajo.
Po štirih letih kriz, zahtevnih odločitev in velikih preizkušenj Slovenija prihodnost pričakuje pripravljena. Z močnim gospodarstvom, stabilnimi javnimi financami, okrepljenimi javnimi sistemi in jasno razvojno vizijo ima dobre razloge za optimizem. Pred novo oblastjo bo odgovorna naloga, da ohrani zaupanje v državo, varuje dosežene standarde in nadaljuje razvojne projekte, ki so bili zastavljeni v tem mandatu. V Gibanju Svoboda pa ostajamo zavezani istim vrednotam in ciljem. Verjamemo, da bo prišel čas, ko bomo lahko razvojne zgodbe, ki smo jih začeli graditi v zadnjih štirih letih, nadaljevali z enako odločnostjo in odgovornostjo do ljudi ter države.
Tukaj živijo dobri ljudje, imamo odlično znanje, močno skupnost in jasno prihodnost.
