Napetosti ob oblikovanju nove parlamentarne večine se zaostrujejo tudi okoli vprašanja, komu pripada vodenje Državnega zbora in kakšna je dejanska politična vloga stranke Resni.ca. V oddaji 24UR ZVEČER sta se o tem soočila vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic in predsednik Resni.ce.
Mag. Sajovic je v razpravi jasno opozoril, da slovenska parlamentarna praksa pri tem ne dopušča dvoumnosti ter da mora biti razmerje med koalicijo in opozicijo jasno in transparentno tudi zaradi zaščite demokratičnih standardov in nadzorne vloge opozicije.
»To so stvari, ki smo jih že velikokrat videli in si ne zaslužijo komentarja. Dejstvo je zelo preprosto: Zorana Stevanovića so na mesto predsednika parlamenta postavili poslanke in poslanci bodoče koalicije. To je v nasprotju s 35 letno parlamentarno prakso v tej državi, kjer je mesto predsednika državnega zbora vedno pripadalo koaliciji,« je poudaril mag. Sajovic.
Ob tem je spomnil tudi na primer iz leta 2018, ko je po odhodu SMC v opozicijo sledila zahteva po odstopu takratnega predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča.
»Takoj, ko je SMC šla v opozicijo, so zahtevali njegov odstop. Funkcija predsednika državnega zbora je koalicijska in praviloma pripada prvi ali drugi največji stranki,« je dejal.
Funkcija predsednika državnega zbora je koalicijska in praviloma pripada prvi ali drugi največji stranki.
Demokratična pravila ne smejo postati predmet političnih manevrov
Sajovic je opozoril, da je za stabilno delovanje države ključno jasno razmerje med pozicijo in opozicijo, saj se prav na tej osnovi oblikujejo parlamentarna razmerja, nadzorne komisije in delovanje demokratičnih institucij.
»Ljudje so naveličani predvsem prelomljenih obljub Resni.ce, laži in prevar. Razmerje med pozicijo in opozicijo je za delovanje države ključno. Tako piše v ustavi, v številnih zakonih in tudi v poslovniku,« je poudaril.
Razmerje med pozicijo in opozicijo je za delovanje države ključno. Tako piše v ustavi, v številnih zakonih in tudi v poslovniku.
Po njegovih besedah ni nič spornega, če posamezna stranka podpira mandatarja in koalicijske predloge, težava nastane takrat, ko se navzven predstavlja drugače, kot dejansko glasuje v parlamentu.
»Prav nič ni narobe, če tisti, ki ravnajo pozicijsko, podpirajo mandatarja, podpirajo zakon o ustanovitvi vlade in glasujejo enako kot koalicijske stranke. Narobe pa je, če nekdo, ki ravna koalicijsko, hkrati trdi, da je opozicija, zato da bi razbil razmerja v parlamentarnih delovnih telesih in opoziciji onemogočil njeno nadzorstveno vlogo,« je opozoril Sajovic.
V razpravi je izpostavil tudi izjavo predsednika SDS Janeza Janše, ki po njegovih besedah dodatno potrjuje pričakovanja prihodnje koalicije glede ravnanja Resni.ce.
»Poglejte današnje Delo, druga stran levo spodaj. Gospod Janez Janša, bodoči predsednik vlade, je dejal, da pričakuje, da bo Resni.ca glasovala tako, kot si on želi in kot je treba,« je bil jasen mag. Sajovic.
Gospod Janez Janša, bodoči predsednik vlade, je dejal, da pričakuje, da bo Resni.ca glasovala tako, kot si on želi in kot je treba.
Politika mora ljudem vračati zaupanje
Dogajanje v parlamentu je opisal tudi s prispodobo, ki po njegovem najbolje ponazarja trenutno politično situacijo.
»Stvari so zelo preproste. V nogometu imamo dve moštvi v različnih barvah dresov in igrata na dva gola. Pri nas v Sloveniji pa se je zdaj pojavilo moštvo, ki ima drese tretje barve, igra malo počez in strelja na tisti gol, kjer mu več ponudijo,« je opozoril.
Dotaknil se je tudi razprav o referendumskih postopkih ob interventnem zakonu desnega trojčka ter poudaril pomen odgovornega ravnanja pri zakonodaji, ki neposredno vpliva na javne finance, pokojninski in zdravstveni sistem.
»Še enkrat je bilo jasno in glasno slišati, da tisti, ki bi verbalno dali moč ljudem, referendumu nasprotujejo. Zakon vpliva na vsakega od nas, na javne finance ter na pokojninsko in zdravstveno blagajno,« je dejal.
Zakon vpliva na vsakega od nas, na javne finance ter na pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Ob tem je opozoril tudi na številne pripombe zakonodajno pravne službe in potrebo po popravkih pred nadaljnjo obravnavo zakona.
»Želim si, da se zakon v ponedeljek z amandmaji popravi in da se odpravijo nesmisli. Če ne bo posvetovalnega referenduma, pa je zagotovo mogoče izvesti tudi naknadni zakonodajni referendum in ljudje imajo o tem pravico in dolžnost povedati svoje,« je poudaril.
Če ne bo posvetovalnega referenduma, pa je zagotovo mogoče izvesti tudi naknadni zakonodajni referendum in ljudje imajo o tem pravico in dolžnost povedati svoje
Spoštljiv dialog je odgovornost vseh poslank in poslancev
Sajovic je v oddaji posebej izpostavil tudi pomen politične kulture in odgovorne komunikacije v parlamentu.
»Jaz pričakujem od vseh nas, 90 poslank in poslancev, tudi od svojih poslank in poslancev, da se obnašamo dostojno in odgovorno. Če žalimo ali etiketiramo predsednico države ali druge institucije, to ni napad na posameznika, to je napad na državo,« je opozoril.
V zaključku razprave je Sajovic opozoril tudi na neprimerno politično komunikacijo in odziv poslanca SDS Žana Mahniča, ki je predsednico republike označil za »komunajzerko«. Ob tem je pozval k večji politični odgovornosti in spoštljivejšemu javnemu dialogu.
»Povejte jasno: ali se vam zdi etiketiranje, da je nekdo komunajzer, osebno ustrezno in pravilno ali ne? Samo to šteje. Ne izgovarjanje na večino ali kolegij. Povejte: meni se zdi to v redu ali pa recite, da je neprimerno, da vam je žal in da se bomo v prihodnje trudili, da se bomo drug do drugega obnašali bolj spoštljivo,« je zaključil Sajovic.
Povejte jasno: ali se vam zdi etiketiranje, da je nekdo komunajzer, osebno ustrezno in pravilno ali ne? Samo to šteje.
V Gibanju Svoboda ob tem poudarjajmo, da Slovenija v času političnih odločitev potrebuje predvsem jasnost in spoštovanje demokratičnih pravil. Stabilno delovanje države je mogoče le ob transparentnih političnih odnosih, jasni ločnici med koalicijo in opozicijo ter kulturi dialoga, ki krepi zaupanje ljudi v institucije demokratične države.
