Razvoj, ki povezuje ljudi, kraje in prihodnost

Volilni avtobus Svobode je predzadnji dan kampanje povezal Slovenske gorice, Podravje in Dravsko dolino z Mariborom, kjer je bilo osrednje dogajanje dneva. A ta pot ni bila zgolj niz postankov, temveč celovita zgodba regije, kjer se prepletajo lokalne potrebe, regionalni razvoj in konkretni rezultati državne politike.

Pot se je kot običajno začela v Ljubljani, nato pa se je avtobus ustavil v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, Lenartu, Šentilju, Pesnici pri Mariboru in Zgornji Kungoti, od tam pa nadaljeval vožnjo proti Limbušu, Bezeni, Rušam in Selnici ob Dravi ter se na koncu pripeljal v Maribor na Trg svobode. Na tej poti je torej povezal 8. volilno enoto Ptuj in 7. volilno enoto Maribor, kar jasno odraža povezanost razvojnih izzivov in priložnosti severovzhoda Slovenije.

Na terenu so sodelovali kandidati Svobode iz obeh volilnih enot: v 8. volilni enoti Darko Krajnc, kandidat v volilnem okraju Pesnica, ter Boris Bezjak, kandidat v volilnem okraju Lenart; v 7. volilni enoti pa Jurij Lep ter mariborski kandidati Rastislav Vrečko (Maribor 1), Andrej Rajh (Maribor 2), Tjaša Blanuša (Maribor 3), Lena Grgurevič (Maribor 4), Barbara Kolenko Helbl (Maribor 5), Tomaž Lah (Maribor 6) in Andreja Rajbenšu (Maribor 7).

Že sama sestava poti in kandidatov je pokazala jasno usmeritev: povezati različne dele regije – od podeželskih občin Slovenskih goric in Dravske doline do urbanega središča v Mariboru – v skupno razvojno zgodbo. Prav v tem se kaže tudi širši pristop Svobode, ki razvoj razume kot preplet lokalnih projektov, regionalnih potreb in državnih vlaganj.

Takšno držo potrjuje tudi pestro dogajanje v zadnjih dneh kampanje. Mariborski odbor stranke je na Trgu svobode vzpostavil Svobodno stojnico, ki je postala prostor neposrednega srečevanja z ljudmi. Kandidati so se tam vsakodnevno pogovarjali z občani, pogosto pa so se jim pridružili tudi vidni predstavniki stranke in vlade, med njimi tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer in evropska poslanka Irena Joveva. Vrhunec dogajanja pa je sledil, ko je na Trg svobode pripeljal tudi avtobus Svobode. Takrat so se kandidatom pridružili še predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, minister za javno upravo Franc Props, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in generalni sekretar Svobode Matej Grah. Tokratni prihod v Maribor je bil že drugi obisk avtobusa v mestu, kar dodatno poudarja njegovo vlogo kot političnega, gospodarskega in razvojnega središča širše regije.

Slovenske gorice: povezan razvoj skozi poplavno varnost, infrastrukturo in gospodarstvo

V Slovenskih goricah se razvoj v času vlade dr. Roberta Goloba ne kaže le v posameznih, nepovezanih projektih, temveč v usklajenem, sistemskem pristopu, ki zajema celotno območje. Ena ključnih razvojnih osi regije so vlaganja v vodno infrastrukturo in poplavno varnost. Med najpomembnejšimi projekti je vzpostavitev vodne infrastrukture na porečju Drave in Pesnice s pritoki, vredna več kot 4,2 milijona evrov, ki se izvaja v obdobju od leta 2024 do 2028. Gre za projekt, ki povezuje več občin in neposredno vpliva na varnost ljudi, zaščito kmetijskih površin ter dolgoročno stabilnost območja. Dodatno težo temu razvojnemu sklopu dajejo tudi številni projekti sanacije po poplavah v letih 2023 in 2024, ki so bili izvedeni v več občinah in pomenijo konkretno pomoč lokalnim skupnostim.

Lenart kot osrednje upravno in razvojno središče Slovenskih goric izstopa z vlaganji v komunalno in zdravstveno infrastrukturo. Med ključnimi projekti je več kot 5,6 milijona evrov vredna ureditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter več kot 2,5 milijona evrov vredna rekonstrukcija vodovodnega sistema. Pomemben korak za lokalno prebivalstvo predstavlja tudi nadzidava zdravstvenega doma Lenart, ki pomeni izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev, ter projekti zelene infrastrukture, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

V občini Pesnica se razvoj kaže predvsem skozi kombinacijo lokalnih infrastrukturnih projektov in podpore gospodarstvu. Med večjimi investicijami izstopa skoraj tri milijone evrov vredna ureditev pokopališča z zelenimi površinami, hkrati pa država s spodbudami podpira tudi podjetniške projekte in digitalizacijo, ki krepijo konkurenčnost lokalnega gospodarstva.

Kungota pa predstavlja izrazit primer vlaganj v prometno infrastrukturo in turizem. Rekonstrukcija cestnega omrežja v vrednosti več kot 11 milijonov evrov pomembno izboljšuje prometno povezanost z Mariborom in širšim območjem, medtem ko investicije v kanalizacijsko omrežje in turistične projekte, kot je razvoj lokalne kulinarične in turistične ponudbe, ustvarjajo nove razvojne priložnosti za občino. Slovenske gorice tako vse bolj postajajo prostor, kjer razvoj ni več obljuba, temveč vidna in merljiva realnost.

Boris Bezjak: »Svoboda ni samoumevna – naši stari starši so se zanjo borili in jo priborili z velikimi žrtvami. Danes imamo privilegij, da jo branimo v demokratični družbi, tudi z udeležbo na volitvah. Prav zato je pomembno, da se volitev udeležimo, izrazimo svojo voljo ter s tem izkažemo spoštovanje do preteklosti in odgovornost do prihodnosti naših otrok. Hkrati pa se moramo posvečati tudi konkretnim izzivom ljudi. V Lenartu se bom aktivno zavzemal za izgradnjo obvoznice, saj kot vsakodnevni uporabnik dobro poznam stisko prebivalcev ob tej cesti – preobremenjeno mestno središče vpliva na varnost in kakovost življenja, zato obvoznica ni več izbira, temveč nujna rešitev. Ob tem pa je pomembno, da kot družba ohranjamo tudi občutek za najbolj ranljive. Ponosen sem, da smo v tem mandatu končno prepoznali, da objekti, kot je grad Hrastovec, niso primerni za sodobno socialnovarstveno oskrbo. Vlada je zagotovila sredstva za nove, sodobne in dislocirane enote, saj je skrb za najranljivejše jasen pokazatelj zrelosti in odgovornosti naše družbe.«

Vlada je zagotovila sredstva za nove, sodobne in dislocirane enote, saj je skrb za najranljivejše jasen pokazatelj zrelosti in odgovornosti naše družbe.

Dravska dolina: dostopnost storitev, varnost prostora in kakovost življenja

Pot avtobusa se je iz Slovenskih goric nadaljevala v Dravsko dolino, kjer občini Ruše in Selnica ob Dravi predstavljata pomemben del širšega razvojnega območja ob reki Dravi. Čeprav so projekti tukaj manj koncentrirani kot v nekaterih drugih delih regije, pa jasno kažejo na usmerjen razvoj, ki je osredotočen na kakovost življenja ljudi, dostopnost storitev in varnost prostora.

Pomemben skupni imenovalec razvoja na tem območju so vlaganja, povezana z reko Dravo in njenim porečjem. Projekti urejanja vodotokov ter sanacije po poplavah v zadnjih letih predstavljajo ključen korak k večji varnosti prebivalcev in zaščiti infrastrukture. Ti ukrepi niso le odziv na izredne razmere, temveč dolgoročna naložba v stabilnost prostora, ki omogoča varnejše bivanje in razvoj lokalnih skupnosti.

Posebno težo ima tudi izboljševanje dostopnosti javnih storitev. V Rušah se to kaže v delovanju nove upravne enote, ki prebivalcem omogoča hitrejše in bolj dostopne upravne storitve. Takšne investicije pomenijo pomemben premik v približevanju države ljudem – storitve, ki so bile nekoč oddaljene, so sedaj bližje in bolj učinkovite.

Obe občini pa svojo razvojno dinamiko gradita tudi na bližini Maribora, ki deluje kot regionalno središče. Prav ta povezanost omogoča dodatne priložnosti za zaposlovanje, izobraževanje in dostop do širših storitev, hkrati pa ohranja kakovost bivanja v bolj umirjenem, naravnem okolju Dravske doline.

Razvojne premike na tem območju dodatno potrjujejo tudi projekti na lokalni ravni, kot je rekonstrukcija zdravstvene postaje Ruše. Pomembna sredstva so bila namenjena tudi digitalizaciji, izobraževanju in športni infrastrukturi, pa tudi odpravi posledic poplav in pomoči gospodarstvu v času energetske krize.

Jurij Lep: »V Rušah, Selnici ob Dravi in Lovrencu na Pohorju smo v tem mandatu naredili pomembne korake naprej. Projekti na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Drave, rekonstrukcija zdravstvene postaje Ruše ter vlaganja v digitalizacijo, izobraževanje in športno infrastrukturo niso zgolj investicije, temveč konkretne izboljšave za ljudi. Pomembno je tudi, da smo namenili sredstva za odpravo posledic poplav in pomoč gospodarstvu v času energetske krize, kar kaže, da znamo reagirati, ko je to najbolj potrebno. Moja zaveza ostaja jasna – povezovati občine, razvijati območje na trajnosten način ter ohranjati ravnovesje med razvojem in naravo. Prav to je pot, ki omogoča kakovostno življenje danes in odgovorno prihodnost za naslednje generacije.«

Moja zaveza ostaja jasna – povezovati občine, razvijati območje na trajnosten način ter ohranjati ravnovesje med razvojem in naravo.

Maribor: vrhunec poti in utrip kampanje med ljudmi

Pot avtobusa, ki je skozi Slovenske gorice in Dravsko dolino povezovala raznolike razvojne zgodbe severovzhoda Slovenije, se je sklenila v Mariboru. Štajerska prestolnica ni bila le zadnja postaja tokratne poti, temveč njen logični vrhunec. Prav tu se stikajo izzivi in priložnosti celotnega območja – od infrastrukture, zdravstva in gospodarstva do znanja, inovacij in družbenega razvoja. Zato ni naključje, da je bil prihod avtobusa na Trg svobode tudi simbolno središče kampanjskega dne, ki je povezal terensko delo z neposrednim stikom z ljudmi v urbanem okolju.

Kampanja mariborskih kandidatov Svobode je bila v celoti zasnovana na neposrednem delu med ljudmi. V zadnjih tednih so vsak dan preživljali čas na terenu – v svojih volilnih okrajih, mestnih četrtih in okoliških občinah. Z avtobusom Svobode so prihajali v različne dele Maribora z okolico, se srečevali z občani, obiskovali občine, župane in društva ter se udeleževali številnih dogodkov.

Posebno mesto v tej kampanji so imeli tudi vsakodnevni stiki v središču mesta. Kandidati so se redno srečevali z ljudmi na ulicah, med sprehodi in ob različnih priložnostih, kjer so prisluhnili njihovim izkušnjam, pričakovanjem in tudi kritikam. Tak neposreden stik se je še posebej pokazal na kramarskem sejmu na Teznu, kjer so ob nedeljah prepletale številne zgodbe iz vsakdanjega življenja. Iz teh srečanj se je izoblikovalo jasno sporočilo: ljudje prepoznavajo opravljeno delo, hkrati pa odkrito opozarjajo na izzive, ki še ostajajo. Prav ta kombinacija podpore in pričakovanj daje kampanji dodatno težo in usmeritev za prihodnje delo.

Tjaša Blanuša: »V tej kampanji smo resnično živeli z ljudmi. Slišali smo veliko lepih, osebnih zgodb, kjer ljudje na lastni koži občutijo rezultate našega dela, pa tudi težke zgodbe, ki nas dodatno opominjajo, kaj vse moramo še narediti. To je največja vrednost te kampanje.«

To je največja vrednost te kampanje.

Kampanja v Mariboru tako ni temeljila na oddaljenem političnem nagovoru, temveč na vsakodnevnem, iskrenem dialogu. Objemi, stiski rok, odprti pogovori in tudi kritične besede so postali del procesa, v katerem so kandidati skupaj z ljudmi soustvarjali razumevanje potreb in prihodnjih usmeritev razvoja mesta.

Tjaša Blanuša: »Ponosni smo na našo ekipo. Mariborskih sedem je ves čas tesno sodelovalo – pomagali smo drug drugemu in skupaj gradili zaupanje med ljudmi.«

Ponosni smo na našo ekipo. Mariborskih sedem je ves čas tesno sodelovalo – pomagali smo drug drugemu in skupaj gradili zaupanje med ljudmi.

S tem pristopom se je mariborska kampanja jasno umestila v širši okvir poti avtobusa Svobode: povezovanje ljudi, krajev in razvojnih zgodb v skupno vizijo, ki presega posamezne občine in volilne okraje ter gradi enoten razvojni prostor severovzhoda Slovenije.

Trg svobode: središče kampanje in razvojnih prebojev

V zadnjem tednu kampanje so mariborski kandidati svoje aktivnosti še dodatno povezali in okrepili na skupni točki – na Trgu svobode, kjer je vsakodnevno zaživela dobro obiskana Svobodna stojnica. Prisotnost na terenu so kandidati nadgradili tudi s podporo vodstva stranke in vlade, ki so s svojo prisotnostjo dodatno potrdila pomen Maribora v razvojnih načrtih države. Obisk ministra Boštjančiča pa ni bil zgolj simboličen. Ogledal si je namreč ključne projekte, ki jih je vlada v tem mandatu sofinancirala v Mariboru – od gradbišča Rotovž, nove Zdravstvene postaje Magdalena, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, do lokacije nove infekcijske klinike in objekta superračunalnika.

Klemen Boštjančič: »Vesel sem, da je vlada v tem mandatu zagotovila kar 285 projektov v Mestni občini Maribor. Načrtov za naprej je še veliko. Zelo me veseli tudi dobra energija, povezanost in vnema lokalnega odbora. Rad prihajam v Maribor, lepo je tukaj.«

Zelo me veseli tudi dobra energija, povezanost in vnema lokalnega odbora. Rad prihajam v Maribor, lepo je tukaj.

Maribor potrebuje nadaljevanje razvoja

Razvojni premiki, ki jih Maribor beleži v zadnjih štirih letih, niso rezultat naključij, temveč usklajenega delovanja države, lokalne skupnosti in poslancev Svobode. Posebej pomembno vlogo pri tem so odigrali tudi mariborski poslanci, ki so v tem mandatu aktivno zastopali interese mesta in širše regije ter sodelovali pri pridobivanju sredstev za ključne projekte. V Mariboru in okoliških občinah je bilo skupaj izvedenih oziroma začetih kar 363 projektov v vrednosti več sto milijonov evrov. Gre za nabor investicij, ki zajemajo različna področja – od zdravstva in infrastrukture do razvoja znanja in tehnoloških zmogljivosti – ter ustvarjajo temelje za dolgoročni napredek mesta.

Mesto ob Dravi je bilo sicer dolga leta pogosto na robu državnih razvojnih prioritet, številni projekti pa so obstajali predvsem na papirju. V tem mandatu se je to bistveno spremenilo, saj je vlada dr. Roberta Goloba Maribor prepoznala kot pomembno razvojno središče in mestu ter širši regiji omogočila izvedbo številnih projektov

V štajerski prestolnici zato ne govorijo več le o obljubah, temveč o projektih, ki so že zaključeni, se izvajajo ali so v pripravi in imajo zagotovljena sredstva. Delo pa še ni končano. V naslednjem mandatu bo treba pripravljene projekte dokončati in zagotoviti tudi sistemske rešitve, ki bodo Mariboru omogočile stabilen razvoj, neodvisen od osebnih odnosov in trenutnih okoliščin. Cilj Svobode ostaja enak tudi v prihodnje: nadaljevati razvoj Maribora in regije ter projekte, začete v tem mandatu, tudi uspešno pripeljati do konca. Prav zato kandidati Svobode vabijo volivce, da 22. marca pridejo na volitve in glasujejo za Svobodo.

Tomaž Lah: »363 projektov v Mariboru in okoliških občinah in več deset milijonov evrov sredstev za Maribor – na to sem zelo ponosen. A delo še ni končano. Če želimo, da se razvoj nadaljuje, mora Svoboda nadaljevati svoje delo.«

363 projektov v Mariboru in okoliških občinah in več deset milijonov evrov sredstev za Maribor – na to sem zelo ponosen.

Podobno sporočilo prihaja tudi iz neposrednih stikov z ljudmi. Kampanja na terenu in lokalna soočenja so pokazali, da prebivalci prepoznavajo opravljeno delo, hkrati pa odločno pričakujejo, da se začeti projekti tudi dokončajo.

Rastislav Vrečko: »Med ljudmi in na lokalnih soočenjih je jasno – ljudje prepoznavajo naše rezultate. To priznavajo celo nekatere druge politične stranke. V štirih letih ni mogoče narediti vsega, zato potrebujemo še en mandat, da začeto dokončamo.«

V štirih letih ni mogoče narediti vsega, zato potrebujemo še en mandat, da začeto dokončamo.

Prav ta kombinacija doseženega in še odprtega ustvarja ključno razvojno izhodišče za prihodnost. Maribor je v tem mandatu naredil pomembne korake naprej, vendar razvojni procesi po svoji naravi zahtevajo kontinuiteto, stabilnost in dolgoročno usmerjenost.Zato je sporočilo mariborske ekipe Svobode jasno: mesto potrebuje nadaljevanje razvojne poti, ki temelji na konkretnih projektih, sodelovanju in zaupanju ljudi. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bodo že začete investicije dobile svoj polni učinek in da se bodo razvojni premiki še okrepili.

Močna ekipa za Maribor in regijo

Jedro mariborske ekipe Svobode sestavljajo kandidati z različnimi izkušnjami, strokovnimi znanji in življenjskimi potmi, ki pa jih povezuje skupen cilj – razvoj Maribora in širše regije. Pomemben del ekipe so tudi aktualni poslanci, ki so v tem mandatu v Državnem zboru aktivno soustvarjali politike in ukrepe, pomembne za severovzhod Slovenije.Njihovo delo ni ostalo zgolj na zakonodajni ravni, temveč se je odražalo v konkretnih projektih, investicijah in izboljšavah, ki jih prebivalci lahko vidijo in občutijo. Prav ta neposredna povezava med političnim delom in življenjem ljudi daje ekipi dodatno težo in kredibilnost.

Andreja Rajbenšu: »Ja, vsega še nismo naredili. Veliko smo začeli, delo še ni končano. Zato pozivam vse, da se udeležijo volitev in obkrožijo številko 11. Maribor naprej in Svoboda naprej. Maribor mora imeti močno ekipo in veliko poslancev – le tako se bo razvijal še naprej. In ne samo Maribor, tudi celotna regija. To je izjemno pomembno.«

Maribor mora imeti močno ekipo in veliko poslancev – le tako se bo razvijal še naprej. In ne samo Maribor, tudi celotna regija.

Lena Grgurevič: »Toliko, kot je naredila vlada dr. Roberta Goloba za Maribor in regijo, ni naredila nobena vlada doslej. Kampanja med ljudmi je krasna in želim si, da lahko začeto delo dokončamo. Stvar je resna.«

Toliko, kot je naredila vlada dr. Roberta Goloba za Maribor in regijo, ni naredila nobena vlada doslej. Kampanja med ljudmi je krasna in želim si, da lahko začeto delo dokončamo. Stvar je resna.

Pomemben glas razvojnih procesov v regiji predstavlja tudi Andrej Rajh, ki kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo neposredno sodeluje pri ključnih investicijah na področju prometne in druge infrastrukture.

Andrej Rajh: »Ponosni smo na veliko število infrastrukturnih projektov v regiji, a delo še ni končano. 22. marca nas čakajo odločilne, zgodovinske volitve. Imamo priložnost, da ohranimo stabilnost. Pojdite na volitve in v Mariboru obkrožite 11.«

Pojdite na volitve in v Mariboru obkrožite 11.

Močno vpetost v lokalno okolje poudarja tudi Barbara Kolenko Helbl, ki v svoji vlogi generalne sekretarke vlade združuje izkušnje državne ravni z razumevanjem lokalnega prostora.

Barbara Kolenko Helbl: »Ponosna sem na Maribor in na vrhunska podjetja, ki znajo izkoristiti priložnosti. V Mariboru je ogromno znanja, iznajdljivosti in pozitivne energije. Še posebej pa me navdihuje dejstvo, da imamo v vesolju tudi mariborsko tehnologijo.«

Ponosna sem na Maribor in na vrhunska podjetja, ki znajo izkoristiti priložnosti. V Mariboru je ogromno znanja, iznajdljivosti in pozitivne energije.

Lena Grgurevič: »Edina stvar, ki mi gre na živce pri mojem delu, je vsakodnevna vožnja v Ljubljano – nenehno hitenje je stresno. A občutek, ko nekaj dosežeš, nekaj izboljšaš in narediš nekaj dobrega za ljudi, je nepopisen.«

A občutek, ko nekaj dosežeš, nekaj izboljšaš in narediš nekaj dobrega za ljudi, je nepopisen.

Mariborska ekipa Svobode tako ni zgolj seznam kandidatov, temveč povezana skupina ljudi, ki združuje politične izkušnje, strokovno znanje in močno vpetost v lokalno okolje. Prav ta kombinacija omogoča, da lahko učinkovito zastopa interese mesta in regije ter nadaljuje razvojne procese, ki so bili začeti v tem mandatu.

Konkretni premiki v času kampanje

Volilna kampanja v Mariboru ni potekala zgolj na ravni pogovorov in predstavitev programov, temveč jo zaznamujejo tudi konkretni premiki na terenu. Prav v času kampanje so se zgodili pomembni koraki na področjih, ki neposredno vplivajo na varnost, zdravje in razvoj mesta. Eden izmed ključnih projektov je začetek gradnje sodobnega vadbenega poligona za gasilce v Pekrah. Predsednik vlade Golob je skupaj z ministrom za obrambo Borutom Sajovicem ob tej priložnosti odkril tablo projekta, ki predstavlja pomembno investicijo v usposabljanje gasilcev in reševalcev iz vse Slovenije. Gre za projekt, ki presega lokalni pomen in krepi nacionalni sistem zaščite in reševanja.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju zdravstva. V Mariboru je bil postavljen temeljni kamen za novo infekcijsko kliniko, ki bo pomembno izboljšala pogoje za zdravljenje nalezljivih bolezni in okrepila zdravstveni sistem v regiji. Hkrati so v mariborskem kliničnem centru prispeli novi obsevalniki za onkologijo, kar pomeni bistveno izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravljenja za bolnike iz širšega območja.

V času kampanje se je okrepilo tudi sodelovanje z Univerzo v Mariboru, kjer so predstavniki Svobode na pogovorih z rektorjem začrtali pozitivno smer prihodnjega sodelovanja. Povezovanje znanja, raziskav in razvojnih politik predstavlja pomemben element dolgoročne konkurenčnosti mesta. Dodatno zaupanje v razvojno pot Maribora daje tudi dobro sodelovanje z mestno oblastjo, ki omogoča učinkovitejše uresničevanje projektov in boljšo usklajenost med državo in lokalno skupnostjo.

Skupni imenovalec vseh teh korakov je jasen: razvoj ni več vprašanje načrtov, temveč izvedbe. Projekti, ki se začenjajo ali zaključujejo prav v času kampanje, potrjujejo, da gre za politiko, ki ne temelji na obljubah, temveč na konkretnih rezultatih. Zato je naslednji korak logičen in nujen – zagotoviti kontinuiteto ter vzpostaviti sistemsko rešitev za Maribor, ki bo omogočila dolgoročen, stabilen in uravnotežen razvoj mesta in regije.

Mariborskih sedem: ekipa, ki diha z mestom

Mariborsko listo Svobode sestavlja sedem kandidatov, ki prihajajo iz različnih poklicnih in življenjskih okolij, a jih povezuje skupno izhodišče – Maribor razumejo, z njim živijo in zanj delajo. Njihova moč ni le v posameznih izkušnjah, temveč v povezanosti, ki se je izkazala tudi v času kampanje. To ni bila kampanja posameznikov, temveč skupna zgodba ekipe, ki je ves čas delovala usklajeno, si medsebojno pomagala in skupaj gradila zaupanje med ljudmi. Prav ta občutek skupnosti in sodelovanja daje mariborski ekipi dodatno težo in prepričljivost.

Lena Grgurevič, poslanka, je prepoznavna po svoji neposrednosti, energiji in odločnosti. Kot Mariborčanka s srcem in dušo se ne umika, ko gre za razvoj mesta, temveč vztraja in išče rešitve.

Andreja Rajbenšu, poslanka, v politiko prinaša občutek za varnost, odgovornost in pripadnost skupnosti. Njeno delo zaznamuje tudi globoka povezanost s kulturo in kulturno dediščino, ki jo razume kot temelj identitete prostora.

Tjaša Blanuša, najmlajša kandidatka, izstopa s svojo iskrenostjo in neposrednostjo. Na terenu se je pokazala kot oseba, ki zna poslušati, razumeti in povezovati – lastnosti, ki jih ljudje še posebej cenijo.

Tomaž Lah, poslanec, prihaja iz sveta energetike in gospodarstva, kjer so ključne vrednote disciplina, odgovornost in rezultati. Te pristope prenaša tudi v politično delo, kjer zagovarja razvoj, ki temelji na konkretnih učinkih.

Andrej Rajh, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, večino tedna preživi v Ljubljani, vendar ostaja tesno povezan z Mariborom. Prav stik z domačim okoljem mu omogoča, da razume potrebe ljudi in jih prenaša v odločevalske procese na državni ravni.

Barbara Kolenko Helbl, generalna sekretarka vlade, vsakodnevno povezuje delo na državni ravni z lokalnim okoljem. Verjame v znanje, podjetnost in potencial Maribora ter vidi v njem prostor številnih razvojnih priložnosti.

Rastislav Vrečko v ekipo prinaša premišljenost, širino in umirjeno odločnost. Njegov pristop temelji na dialogu, razumevanju prostora in dolgoročnem razvoju regije.

Veliki finale mariborske kampanje

Dan pred zaključkom volilne kampanje je torej mariborska ekipa Svobode pripravila tudi simbolni vrhunec svojega terenskega dela. Na Trgu svobode so se ji ob tej priložnosti pridružili tudi predsednica Državnega zbora Klakočar Zupančič, minister za javno upravo Props, ministrica za zdravje Prevolnik Rupel  in generalni sekretar stranke Grah. Skupaj s kandidati so se podali med ljudi, se pogovarjali, stiskali roke in prisluhnili številnim zgodbam, ki so zaznamovale to kampanjo.

Urška Klakočar Zupančič: »V zadnjem času smo priča zaskrbljujoče nizki ravni politične komunikacije – polni laži, obtoževanj in napadov, ki nimajo mesta v sodobni družbi. Zato me še toliko bolj veseli in navdihuje vzdušje v Mariboru, kjer kampanja poteka v pozitivnem duhu, med ljudmi in z ljudmi. Tukaj je močna ekipa z odličnimi kandidati, ki razumejo svoje okolje in delajo za ljudi. Avtobus Svobode prihaja med ljudi in za ljudi – to je način, kako želimo graditi zaupanje tudi v prihodnje.«

Zato me še toliko bolj veseli in navdihuje vzdušje v Mariboru, kjer kampanja poteka v pozitivnem duhu, med ljudmi in z ljudmi.

Mariborska ekipa volilno kampanjo zaključuje na enak način, kot jo je začela: med ljudmi. Z jasnim sporočilom, da opravljeno delo daje rezultate in da je zaupanje ljudi največja motivacija za nadaljnje delo. Maribor stoji pred izbiro: ali nadaljevati razvojno pot, ki prinaša konkretne rezultate, ali se ustaviti na pol poti. Sporočilo Svobode je jasno – delo še ni končano. Maribor naprej. Svoboda naprej.

Na zadnji dan kampanje bo avtobus svojo pot sklenil tam, kjer se je začela – v Ljubljani. S tem bo simbolno zaokrožil pot po vseh delih Slovenije in potrdil osnovno sporočilo: da razvoj ni omejen na posamezne regije, temveč je skupen projekt celotne države.