Drugi obisk volilnega avtobusa v Pomurju
Pomurje je v času tokratne volilne kampanje že drugič gostilo avtobus Svobode, ki se je na pot po regiji odpravil z jasnim ciljem – na terenu predstaviti projekte in investicije, ki so v zadnjih štirih letih zaznamovali razvoj tega dela Slovenije. Po prvem obisku 6. marca so se kandidati znova vrnili med ljudi, da skupaj z lokalnimi skupnostmi pogledajo, kako se razvojni projekti iz državnih programov uresničujejo v praksi.
Kandidati Svobode so se najprej ustavili v Murski Soboti, kjer so obiskali mestno tržnico in trgovsko središče Maximus ter se srečali z občani. Pot se je nato nadaljevala v Rakičanu pri Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer so predstavili pomembne investicije v zdravstveno infrastrukturo. Sledili so postanki v Krogu, Radencih, na koncu pa še v Gornji Radgoni in Lenartu, kjer so pogovori z ljudmi ponovno potrdili, da razvojni projekti v regiji niso abstraktne politične obljube, temveč konkretne spremembe, ki jih prebivalci Pomurja vse bolj občutijo v vsakdanjem življenju.
Na poti po regiji so sodelovali kandidati Matej Grah (Murska Sobota 2), Simon Detellbach (Murska Sobota 1) in Kristjan Borovšak (Gornja Radgona). Na delu poti sta se pridružila tudi kandidata Sara Žibrat (Ljutomer) in Boris Bezjak (Lenart). Srečanja z občani, podjetniki, predstavniki lokalnih skupnosti ter različnimi organizacijami so bila namenjena razpravi o razvoju Pomurja in o projektih, ki so bili v zadnjih letih začeti ali pospešeni v sodelovanju med državo in lokalnim okoljem.
Ob bližajočem se 22. marcu, dnevu državnozborskih volitev, v Svobodi poudarjamo, da samozavest za nadaljevanje razvojne poti izhaja predvsem iz konkretnih rezultatov tega mandata. V Pomurju se ti kažejo v vlaganjih v zdravstvo, šolstvo, prometno infrastrukturo, protipoplavno varnost, stanovanjsko politiko, gospodarstvo in kmetijstvo. Projekti, ki nastajajo po regiji, kažejo, kako lahko sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom prinese oprijemljive spremembe za ljudi. Skupaj tvorijo sliko Pomurja, ki kljub izzivom stopa na pot novega razvojnega zagona.
Pomurje med demografskimi izzivi in novim gospodarskim zagonom
V pomurski statistični regiji živi približno 114.000 prebivalcev, kar predstavlja okoli 5,4 odstotka prebivalcev Slovenije. Regija se že vrsto let sooča z izrazitimi demografskimi izzivi. Razmerje med starejšimi in mladimi je med najmanj ugodnimi v državi, povprečni naravni prirast pa ostaja negativen, kar pomeni, da se prebivalstvo postopoma stara in zmanjšuje. Kljub tem izzivom pa Pomurje v zadnjem obdobju kaže znake izrazitega gospodarskega preobrata. Po najnovejših podatkih je regija v letu 2024 ustvarila 163 milijonov evrov neto čistega dobička, kar predstavlja 11-odstotno rast glede na leto prej in hkrati najvišjo rast med vsemi slovenskimi regijami. Ta rezultat kaže na okrevanje in postopno krepitev gospodarske dejavnosti v regiji, ki je bila dolga leta uvrščena med gospodarsko šibkejša območja države.
K rasti so največ prispevale družbe iz predelovalne industrije, zlasti farmacevtske in prehrambne panoge, ki v Pomurju predstavljata pomemben del regionalnega gospodarstva. Pomembno vlogo ima tudi širitev proizvodnje farmacevtskega podjetja Lek v Lendavi, ki s svojimi naložbami prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski dinamiki v regiji.
Pomurje pa ostaja tudi ena najpomembnejših slovenskih kmetijskih regij. Tradicionalno močno kmetijstvo ima na tem območju še vedno pomembno gospodarsko in družbeno vlogo. V regiji se redi približno 40 odstotkov vseh slovenskih prašičev, poleg tega pa je Pomurje pomembno središče pridelave zelenjave in živilsko-predelovalne dejavnosti. Hkrati se sektor sooča tudi z izzivi, kot so pomanjkanje delovne sile, potreba po posodobitvi proizvodnje ter prilagajanje podnebnim spremembam.
Kljub demografskim in gospodarskim izzivom pa Pomurje v zadnjih letih dobiva tudi nov razvojni zagon. Različne investicije v zdravstvo, infrastrukturo, gospodarstvo, stanovanjsko politiko ter lokalne skupnosti postopoma spreminjajo razvojno sliko regije. Prav ti projekti, ki so bili začeti ali pospešeni v zadnjih letih, predstavljajo pomemben del razvojnih premikov, ki jih prebivalci Pomurja vse bolj zaznavajo tudi v vsakdanjem življenju.
Pomurje v obdobju razvojnih premikov
V zadnjih letih se je v Pomurju zvrstilo več razvojnih projektov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev ter na gospodarsko in družbeno podobo regije. V času mandata vlade dr. Roberta Goloba so se številne investicije začele ali pospešile prav v sodelovanju med državo, lokalnimi skupnostmi in javnimi ustanovami. Takšen pristop je omogočil, da se razvojni projekti ne ustavljajo le pri načrtih, temveč dobivajo konkretno podobo v prostoru.
Spremembe so vidne na različnih področjih. Od vlaganj v zdravstveno infrastrukturo in sodobno medicinsko opremo do prenove javnih objektov, izboljšanja prometnih povezav ter projektov, ki krepijo varnost ob reki Muri in razvoj lokalnih skupnosti. V številnih pomurskih krajih se razvoj kaže v prenovljenih prostorih, novih objektih, športnih površinah in infrastrukturi, ki izboljšuje vsakdanje življenje ljudi.
Pomemben del teh sprememb je povezan tudi z vlaganji v gospodarstvo, stanovanjsko politiko ter projekte, ki ustvarjajo pogoje za razvoj mladih družin in novih delovnih mest. Takšne investicije imajo dolgoročni učinek, saj prispevajo k večji gospodarski dinamiki, boljši dostopnosti javnih storitev ter večji varnosti prostora.
Razvoj Pomurja tako ni rezultat posameznega projekta, temveč širšega sklopa vlaganj, ki postopoma spreminjajo podobo regije. Projekti, ki so bili v tem obdobju izvedeni ali se še izvajajo, kažejo, kako lahko sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi prinese konkretne izboljšave za ljudi ter ustvari nove razvojne priložnosti za prihodnost.
Krepitev zdravstvene infrastrukture: Splošna bolnišnica Murska Sobota
Med najpomembnejšimi investicijami, ki v zadnjih letih zaznamujejo razvoj Pomurja, so vlaganja v zdravstveno infrastrukturo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Gre za osrednjo zdravstveno ustanovo v regiji, zato imajo investicije v njeno posodobitev neposreden vpliv na kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce celotnega Pomurja.
Poseben pomen ima projekt ureditve katetrskega laboratorija, ki predstavlja enega ključnih razvojnih korakov na področju zdravljenja srčno-žilnih bolezni v regiji. Projekt je vlada uvrstila v načrt razvojnih programov Republike Slovenije za obdobje 2024–2027, njegova skupna vrednost pa je ocenjena na približno 5,8 milijona evrov, pri čemer večino sredstev zagotavlja državni urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Z novim katetrskim laboratorijem bodo v bolnišnici vzpostavili sodoben prostor za izvajanje koronarografije in drugih interventnih kardioloških posegov. Takšna infrastruktura bo omogočila približno 1.200 diagnostičnih in terapevtskih posegov letno, med drugim tudi posege na področju srčnih spodbujevalnikov in defibrilatorjev. Projekt ima za Pomurje poseben pomen, saj regija po podatkih zdravstvene stroke sodi med območja z nadpovprečno pojavnostjo srčno-žilnih bolezni.
Pomemben del razvoja bolnišnice predstavljajo tudi druge investicije v medicinsko opremo in zdravstveno infrastrukturo. V zadnjih letih so v bolnišnici uvedli številne sodobne diagnostične naprave, med drugim aparat za magnetno resonanco (MR), računalniški tomograf (CT), politravmatski rentgenski aparat, angiograf in sodoben mamograf. Posodobitev opreme pomeni bistveno hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, kar omogoča zgodnejše zdravljenje in zmanjšuje potrebo po napotitvah pacientov v oddaljene zdravstvene centre.
V bolnišnici poteka tudi digitalna in organizacijska posodobitev zdravstvenih procesov. Med pomembnejšimi projekti je uvedba lekarniškega robota ter sistema za pripravo citostatikov, ki prinaša večjo varnost pri ravnanju z zdravili, boljšo sledljivost terapevtskih postopkov in več časa za strokovno delo zdravstvenega osebja ob pacientih.
Razvoj bolnišnice dopolnjuje tudi že izvedena investicija v nov negovalni oddelek, vreden približno 9,6 milijona evrov, ki pomembno izboljšuje pogoje za oskrbo najranljivejših pacientov ter razbremenjuje akutne bolnišnične oddelke. Ob tem je v pripravi tudi prenova internega oddelka, s katero želijo zagotoviti sodobnejše prostore, večjo zasebnost pacientov ter boljše delovne pogoje za zdravstveno osebje.
Skupaj te investicije predstavljajo enega največjih razvojnih ciklov v zgodovini soboške bolnišnice. Posodobljena infrastruktura, nova medicinska oprema in razvoj interventne kardiologije pomenijo pomemben korak k temu, da prebivalci Pomurja do kakovostne zdravstvene oskrbe dostopajo hitreje in bližje domu.
dr. Robert Golob ob obisku vlade v Pomurju (15. oktober 2025): »Pogledali smo, na katerem področju regija najbolj zaostaja, in se potem z vodstvom bolnišnice odločili, da pospešimo priprave na katetrski laboratorij, ker je področje srčnih in žilnih obolenj za regijo najbolj pereče. Verjamem, da bomo tudi s tem uspešno pomagali ljudem, da bodo živeli bolj kakovostno življenje in da bodo hitreje prišli do zdravstvene oskrbe na tem področju. Zadovoljen sem, da tako investicije v bolnišnici kot tudi investicije v stanovanja in gospodarstvo v regiji izjemno dobro napredujejo. S tem želimo jasno pokazati, da se da delati tudi stvari, ki so na videz velike in težke, ampak so namenjene ljudem in jih lahko pripeljemo do zaključka.«
S tem želimo jasno pokazati, da se da delati tudi stvari, ki so na videz velike in težke, ampak so namenjene ljudem in jih lahko pripeljemo do zaključka.
Matej Grah: »Gibanje Svoboda je nastalo na terenu in prav tam ostajamo tudi sedaj. Pomurje si zasluži razvoj, ki ga ljudje vidijo in občutijo v vsakdanjem življenju. Investicije v Splošno bolnišnico Murska Sobota, nova medicinska oprema ter projekt katetrskega laboratorija jasno kažejo, da javno zdravstvo ostaja ena ključnih prioritet tega mandata. Zdravstvena oskrba mora biti dostopna ljudem tam, kjer živijo. Ko lahko človek do kakovostnega zdravljenja pride hitro in blizu doma, takrat govorimo o resnično močnem javnem zdravstvu. Prav takšne projekte želimo v Pomurju nadaljevati tudi v prihodnje. Ko hodimo po Sloveniji, ne gledamo samo na to, kaj je bilo narejeno v zadnjih štirih letih, ampak tudi na to, kaj je še treba narediti v prihodnje. Sam imam s Splošno bolnišnico Murska Sobota tudi osebno izkušnjo – stavba pediatričnega oddelka je bila praktično del mojega otroštva, saj sem v njej preživel veliko časa. Prav zato si skupaj z mlado ekipo kandidatov želimo in si bomo prizadevali, da pediatrični oddelek končno dobi prostor in pogoje, ki jih otroci in njihove družine zaslužijo.«
Ko lahko človek do kakovostnega zdravljenja pride hitro in blizu doma, takrat govorimo o resnično močnem javnem zdravstvu. Prav takšne projekte želimo v Pomurju nadaljevati tudi v prihodnje.
Direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Roman Ratkai: »V tem mandatu je bilo za Splošno bolnišnico Murska Sobota narejenega res veliko. Nekaj pomembnih projektov smo že uspešno zaključili, nekaj opreme smo že dobili, del investicij pa nas še čaka. Zato lahko rečem, da smo z razvojem bolnišnice v tem obdobju zelo zadovoljni. Za nas je bila izjemno pomembna pridobitev nov CT aparat, v prihodnjem obdobju pa posebej pričakujemo še magnetno resonanco, ki bo za bolnišnico velika pridobitev. V tem letu bomo zaključili tudi projekt katetrskega laboratorija, ki predstavlja eno najpomembnejših investicij za razvoj naše bolnišnice in pomemben korak naprej pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni v regiji. Zaradi nove opreme bomo lahko še učinkoviteje delali, izboljšali diagnostiko in zdravljenje ter skrajševali čakalne vrste. Vedno pravim, da je pri čakalnih vrstah stvar precej preprosta – več ko narediš, krajše so lahko. Seveda pa se zgodi tudi, da zaradi kakovosti dela k nam prihajajo pacienti iz drugih delov Slovenije, kar pomeni, da se čakalne vrste ponovno zapolnijo. A tega smo pravzaprav veseli, saj pomeni, da ljudje prepoznavajo kakovost našega dela. V lanskem letu smo dosegli tudi zelo dobre rezultate, za kar gre velika zahvala predvsem našim zaposlenim. Prav oni s svojim znanjem, predanostjo in strokovnostjo vsak dan prispevajo k temu, da bolnišnica deluje dobro in da lahko pacientom zagotavljamo kakovostno zdravstveno oskrbo. Ob tem pa ostaja tudi ena pomembna želja za prihodnost. Pediatrični in infekcijski oddelek delujeta v najstarejši stavbi bolnišnice, zato si želimo, da bi v prihodnjem obdobju lahko začeli postopke za njuno prenovo. Ali bo šlo za temeljito obnovo obstoječe zgradbe ali za gradnjo novega objekta, bo pokazal čas, naš cilj pa je jasen – zagotoviti, da bodo tudi ti pacienti deležni sodobnih in ustreznih pogojev za zdravljenje.«
Zaradi nove opreme bomo lahko še učinkoviteje delali, izboljšali diagnostiko in zdravljenje ter skrajševali čakalne vrste.
Šolstvo in šport: nova športna dvorana v Rakičanu
Pomemben razvojni projekt na področju izobraževanja in športa v Pomurju je tudi gradnja nove športne dvorane v Rakičanu, ki bo namenjena dijakom Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in Biotehniške šole Rakičan. Projekt, na katerega so v lokalnem okolju čakali več let, predstavlja pomemben korak k izboljšanju pogojev za športno vzgojo ter splošno kakovost šolskega prostora.
Do začetka gradnje so dijaki obeh šol športne dejavnosti izvajali v neustreznih prostorih, kar je dolgoročno predstavljalo velik izziv za kakovost izvajanja pouka športne vzgoje. Zato je bila odločitev države, da projekt uvrsti v načrt razvojnih programov Republike Slovenije za obdobje 2024–2027, pomemben prelomni trenutek za celotno šolsko skupnost v Rakičanu.
Skupna vrednost investicije znaša približno 9,6 milijona evrov, pri čemer bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotovilo večino sredstev za izvedbo projekta. Nova športna dvorana bo obsegala približno 2300 kvadratnih metrov notranjih površin, hkrati pa projekt vključuje tudi ureditev skoraj 7000 kvadratnih metrov zunanjih športnih in rekreacijskih površin. Poleg glavne dvorane bodo urejeni tudi spremljevalni prostori, med drugim garderobe, sanitarije, kabineti za učitelje ter manjša vadbena dvorana. Dvorana bo neposredno povezana s šolskim dvoriščem, kjer bo urejeno tudi novo zunanje športno igrišče. Projekt ne prinaša izboljšav le za dijake obeh šol, temveč ima tudi širši pomen za lokalno skupnost. Nova športna infrastruktura bo omogočila razvoj različnih športnih dejavnosti, rekreativnih programov in prireditev, ki bodo prispevali k bolj aktivnemu življenjskemu slogu v regiji. Zaključek gradnje je predviden v letu 2026, ko bo nova infrastruktura začela služiti tako šolam kot širšemu pomurskemu prostoru.
Projekt tako predstavlja pomemben razvojni mejnik za področje izobraževanja in športa v Pomurju ter še en primer vlaganj, ki postopoma izboljšujejo pogoje za življenje mladih generacij v regiji.
Varstvo pred poplavami in urejanje Mure: nasipi kot zaščita za prihodnost
Pomurje je pokrajina, kjer ima reka Mura posebno mesto – tako v naravni krajini kot v vsakdanjem življenju ljudi. Hkrati pa prav bližina reke prinaša tudi tveganja, saj so številni kraji v preteklosti že občutili posledice poplav. Zato imajo projekti urejanja vodotokov in gradnje protipoplavne infrastrukture v regiji izjemen pomen za varnost prebivalcev in stabilen razvoj prostora.
V zadnjih letih poteka ob reki Muri več pomembnih investicij, katerih cilj je povečati poplavno varnost naselij, zaščititi kmetijske površine ter zagotoviti dolgoročno stabilnost infrastrukture v regiji. Med največjimi projekti je dograditev in nadvišanje visokovodnega nasipa na odseku Krog–Petanjci, ki predstavlja enega ključnih protipoplavnih projektov v Pomurju. Vrednost investicije znaša približno 26 milijonov evrov, projekt pa bo po zaključku zagotovil bistveno večjo zaščito za prebivalce tega območja ter za pomembno infrastrukturo ob reki Muri.
Dela potekajo tudi na drugih odsekih reke. V občini Ljutomer se izvaja projekt nadgradnje in zvišanja nasipov na desnem bregu Mure, katerega vrednost znaša skoraj 12 milijonov evrov. S tem projektom se dodatno krepi zaščita naselij pred visokimi vodami ter ustvarjajo bolj stabilni pogoji za življenje in gospodarsko dejavnost na tem območju.
Protipoplavni projekti ob Muri imajo tudi širši razvojni pomen. Z večjo varnostjo prostora se izboljšujejo pogoji za kmetijstvo, infrastrukturo in razvoj lokalnih skupnosti. Hkrati pa država pri urejanju vodotokov posveča posebno pozornost tudi naravovarstvenim vidikom.
Pomemben korak na tem področju predstavlja tudi projekt Povezani, ki ga izvajajo v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko. Projekt bo potekal do leta 2029, njegov cilj pa je izboljšati stanje ogroženih travniških in gozdnih habitatov ter okrepiti populacije številnih živalskih vrst, med drugim metuljev, hroščev, dvoživk in ptic. Ukrepi bodo zajeli več kot 230 hektarjev območij, ki sodijo v evropsko omrežje Natura 2000.
Urejanje Mure tako združuje dva ključna cilja: večjo varnost ljudi pred poplavami ter ohranjanje naravnega ravnovesja enega najpomembnejših ekosistemov v Sloveniji. Takšen pristop omogoča, da razvoj regije poteka v ravnovesju med varstvom narave in potrebami ljudi, ki živijo ob reki.
Simon Detellbach; »V zadnjih letih se je v Pomurju premaknilo več pomembnih projektov, ki prinašajo večjo varnost in boljše pogoje za življenje ljudi. Eden ključnih je urejanje in nadvišanje nasipov ob Muri, ki bodo dolgoročno zaščitili naselja in kmetijske površine pred poplavami. Hkrati napredujejo tudi prometni projekti, kot so vzhodna murskosoboška obvoznica, cesta Petanjci–Gederovci ter prenove cest skozi Lemerje in Mačkovce. To so naložbe, ki izboljšujejo prometno varnost in povezanost krajev ter krepijo razvoj celotne regije.«
To so naložbe, ki izboljšujejo prometno varnost in povezanost krajev ter krepijo razvoj celotne regije.
Prometna infrastruktura: boljša povezanost pomurskih krajev
Pomemben del razvojnih premikov v Pomurju predstavljajo tudi investicije v prometno infrastrukturo, ki izboljšujejo povezljivost krajev ter prispevajo k večji prometni varnosti in boljši mobilnosti prebivalcev. Razpršena poselitev regije pomeni, da so kakovostne cestne povezave ključne za vsakdanje življenje ljudi, dostop do storitev ter razvoj gospodarstva.
Med pomembnejšimi infrastrukturnimi projekti je gradnja vzhodne murskosoboške obvoznice, ki predstavlja enega ključnih prometnih projektov za razbremenitev mestnega prometa v Murski Soboti. Nova prometnica bo izboljšala pretočnost prometa, zmanjšala obremenjenost mestnega središča ter omogočila hitrejše povezave med posameznimi deli regije.
Pomemben projekt je tudi rekonstrukcija ceste Petanjci–Gederovci, ki izboljšuje prometno povezavo na severnem delu Pomurja in prispeva k večji prometni varnosti na tem območju. Obnova cestne infrastrukture omogoča boljše pogoje za vsakodnevne poti prebivalcev, hkrati pa podpira tudi razvoj turizma in gospodarstva v obmejnem prostoru.
Razvoj prometne infrastrukture se kaže tudi v prenovi cest skozi Lemerje in Mačkovce, kjer potekajo projekti širjenja lokalnih prometnic. Takšne investicije imajo velik pomen za lokalne skupnosti, saj izboljšujejo dostopnost krajev, povečujejo prometno varnost ter omogočajo boljšo povezanost med posameznimi naselji.
V kombinaciji z drugimi investicijami v Pomurju, prometna infrastruktura pomembno prispeva k postopnemu izboljševanju življenjskih pogojev v regiji ter krepitvi njenega razvojnega potenciala.
Simon Detellbach: »Pred štirimi leti sem se odločil, da prispevam svoj del k razvoju domačega okolja. Prekmurje ima izjemen potencial, vendar potrebuje tudi stabilne razvojne projekte in dolgoročno vizijo. V zadnjem obdobju smo naredili pomembne korake, od urejanja infrastrukture do projektov, ki izboljšujejo varnost in kakovost življenja ljudi. Verjamem, da moramo to pot nadaljevati tudi v prihodnje – z odgovorno politiko, ki daje prednost razvoju, varnosti ljudi in zdravemu okolju za prihodnje generacije.«
V zadnjem obdobju smo naredili pomembne korake, od urejanja infrastrukture do projektov, ki izboljšujejo varnost in kakovost življenja ljudi.
Stanovanja, gospodarstvo in razvojne priložnosti Pomurja
Pomurje v zadnjih letih ne doživlja razvojnih premikov le na področju infrastrukture in javnih storitev, temveč tudi na področju gospodarstva in stanovanjske politike. Prav kombinacija vlaganj v gospodarske projekte, nova delovna mesta ter dostopna stanovanja ustvarja pogoje za dolgoročen razvoj regije in večjo stabilnost lokalnih skupnosti.
Pomemben korak na področju stanovanjske politike predstavlja projekt gradnje javnih najemnih stanovanj v Lendavi, ki ga vodi republiški stanovanjski sklad. V prvi fazi projekta nastaja 40 novih najemnih stanovanj, kmalu pa je predvidena tudi gradnja drugega stanovanjskega bloka z dodatnimi 40 stanovanji. Skupna vrednost investicije znaša približno 4,5 milijona evrov.
Takšni projekti imajo za regijo velik pomen, saj prispevajo k večji dostopnosti stanovanj za mlade družine, zaposlene in druge prebivalce, ki želijo svojo prihodnost graditi v Pomurju. Stanovanjska politika tako postaja pomemben razvojni instrument, saj omogoča stabilnejše življenjske pogoje ter spodbuja priseljevanje in gospodarsko aktivnost v regiji.
Pomemben del gospodarskega razvoja Pomurja predstavljajo tudi investicije v industrijo in inovacije. Med največjimi projekti izstopa širitev proizvodnih zmogljivosti farmacevtskega podjetja Lek oziroma Sandoz v Lendavi, ki pomembno krepi industrijsko dejavnost v regiji. Takšne investicije prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, krepijo izvozni potencial ter utrjujejo Pomurje kot pomembno industrijsko središče na vzhodu države.
Razvojne priložnosti regije dopolnjuje tudi delovanje Pomurskega tehnološkega parka, ki predstavlja pomembno podporno okolje za podjetništvo, inovacije in razvoj novih podjetij. Tehnološki park povezuje raziskovalne ustanove, podjetja in razvojne organizacije ter spodbuja nastajanje novih poslovnih idej in tehnoloških rešitev.
Kmetijstvo in prehranska samooskrba: strateški pomen Pomurja
Pomurje že desetletja velja za eno ključnih slovenskih kmetijskih regij. Rodovitna ravnica, ugodni naravni pogoji ter dolgoletna tradicija pridelave hrane so ustvarili okolje, v katerem ima kmetijstvo pomembno gospodarsko in družbeno vlogo. Prav zaradi tega ima regija tudi strateški pomen pri prizadevanjih Slovenije za večjo prehransko samooskrbo.
Po podatkih pristojnih institucij se v Pomurju redi približno 40 odstotkov vseh slovenskih prašičev, regija pa predstavlja tudi pomembno središče pridelave zelenjave in živilskopredelovalne industrije. Kmetijstvo je tako tesno povezano z lokalnim gospodarstvom, saj številna podjetja v regiji temeljijo prav na predelavi domačih kmetijskih surovin.
V zadnjih letih država namenja posebno pozornost projektom, ki povečujejo konkurenčnost kmetijstva in izboljšujejo pogoje za pridelavo hrane. Med ključnimi ukrepi so vlaganja v rastlinjake, namakalne sisteme in sodobno kmetijsko mehanizacijo, ki omogočajo bolj stabilno in učinkovito pridelavo. Pomemben potencial Pomurja predstavlja tudi geotermalna energija, ki jo je mogoče uporabiti za ogrevanje rastlinjakov ter s tem za razvoj sodobne zelenjadarske proizvodnje.
Za uresničevanje teh ciljev so na voljo tudi finančni instrumenti iz skupne kmetijske politike Evropske unije. Prek javnih razpisov država omogoča do 100-odstotno sofinanciranje skupnih namakalnih sistemov ter do 50-odstotno sofinanciranje individualnih kmetijskih naložb, kar odpira nove razvojne možnosti za kmetijska gospodarstva v regiji.
Pomemben del razvojnega dialoga poteka tudi v sodelovanju z gospodarstvom. Predstavniki države so se ob regijskem obisku 15. oktobra 2025 srečali s predstavniki številnih pomurskih podjetij iz kmetijskega in živilskega sektorja, med drugim podjetij Panorganix, Panvita, Paradajz, Ocean Orchids, Kodila in Cornus, ter predstavniki Pomurske gospodarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Pogovori so bili usmerjeni v krepitev domače pridelave hrane, večjo konkurenčnost slovenskih proizvajalcev ter v razvoj novih tehnologij in investicij v kmetijstvu.
Ob tem ima Pomurje pomembno vlogo tudi pri razvoju ekološkega kmetijstva, saj povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji že presega ponudbo. Zato država spodbuja projekte, ki povečujejo domačo ekološko pridelavo in širijo dostopnost slovenskih ekoloških izdelkov.
Kmetijstvo tako ostaja ena temeljnih razvojnih dejavnosti Pomurja. Z ustreznimi vlaganji, pridelave ter povezovanjem kmetijstva z živilsko industrijo lahko regija tudi v prihodnje pomembno prispeva k večji prehranski varnosti države ter k trajnostnemu razvoju slovenskega podeželja.
Razvojni projekti so vidni tudi na območju Gornje Radgone
V zadnjem obdobju je na tem območju realiziranih približno 34 milijonov evrov razvojnih sredstev, ki so bili namenjeni številnim projektom na področju turizma, infrastrukture in razvoja lokalnega okolja. Med pomembnejšimi projekti izstopa obnova gradu Negova v vrednosti približno 11 milijonov evrov, ki predstavlja enega najpomembnejših kulturno-turističnih projektov v regiji. Med drugimi projekti so še razvojni projekt De profundis, ki vključuje urejanje slatinskega izvira in možnosti geotermalne energije, ozelenitev mestnih središč Gornje Radgone in Radencev, prizidek k vrtcu Negova ter ureditev rekreacijskega parka ob jezeru. Pomemben razvojni poudarek ostaja tudi čezmejno sodelovanje z Avstrijo, zlasti z mestom Bad Radkersburg, kjer so med drugim vzpostavili novo avtobusno povezavo za dijake in čezmejne delavce, razvijajo pa tudi številne izobraževalne in kulturne projekte.
Kristjan Borovšak: »Pomurje ima velik razvojni potencial, ki ga moramo znati izkoristiti. Pomembno je, da vlagamo tako v gospodarstvo kot v pogoje za življenje ljudi – od stanovanj in infrastrukture do podpore podjetništvu in lokalnim skupnostim. Projekti, ki nastajajo po regiji, kažejo, da se razvoj lahko gradi tudi v sodelovanju med državo in lokalnim okoljem. Naš cilj je, da Pomurje ostane prostor priložnosti za mlade, za gospodarstvo in za vse, ki želijo svojo prihodnost graditi doma.«
Naš cilj je, da Pomurje ostane prostor priložnosti za mlade, za gospodarstvo in za vse, ki želijo svojo prihodnost graditi doma.
Vladni obisk Pomurja: pospešek za ključne razvojne projekte
Pomemben trenutek za razvojne projekte v Pomurju je bil tudi delovni obisk vlade 15. oktobra lani v Murski Soboti in širši regiji, ki je bil namenjen pregledu ključnih investicij ter razpravi o nadaljnjih razvojnih priložnostih regije. Člani vlade so na seji v Murski Soboti obravnavali več razvojnih vprašanj, nato pa obisk nadaljevali z ogledi projektov na terenu.
Poseben poudarek obiska je bil namenjen zdravstveni infrastrukturi. Predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sta obiskala Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer so začeli gradnjo katetrskega laboratorija. Ta investicija, vredna približno šest milijonov evrov, bo bistveno izboljšala diagnostiko in zdravljenje srčno-žilnih bolezni v Pomurju ter omogočila, da bodo pacienti do pomembnih zdravstvenih posegov dostopali hitreje in bližje domu.
V okviru obiska so predstavniki vlade poudarili tudi napredek na področju stanovanjske politike in gospodarstva. V Lendavi poteka gradnja novih javnih najemnih stanovanj, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, hkrati pa regija beleži pomembne investicije v industrijo, med drugim širitev proizvodnih zmogljivosti farmacevtskega podjetja Lek oziroma Sandoz.
Pomemben del obiska je bil namenjen tudi okolju in upravljanju vodotokov. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode ogledal projekte gradnje in nadgradnje protipoplavnih nasipov ob reki Muri, ki bodo zaščitili več tisoč prebivalcev ter pomembno infrastrukturo v regiji. Ob tem je bila poudarjena tudi potreba po dolgoročnem varovanju ekosistema reke Mure ter trajnostnem upravljanju vodnih virov.
Vlada je obisk izkoristila tudi za razpravo o širšem regionalnem razvoju. V Domu Lukavci so položil temeljni kamen za nov rehabilitacijski center, ki bo pomembno dopolnil zdravstveno in socialno infrastrukturo v regiji. Predstavniki vlade so obiskali tudi Pomurski tehnološki park, kjer nastajajo nove razvojne in podjetniške pobude, ter projekte v romskem naselju Pušča, ki so namenjeni izboljšanju življenjskih pogojev romske skupnosti.
Med pomembnejšimi pobudami je bila izpostavljena tudi priprava projekta za nov upravni center v Murski Soboti, ki bo združil več javnih storitev na enem mestu in izboljšal dostopnost upravnih storitev za prebivalce regije.
Vladni obisk je tako ponudil celovit pregled projektov, ki zaznamujejo razvoj Pomurja. Investicije v zdravstvo, infrastrukturo, stanovanja, gospodarstvo in okolje kažejo, da razvoj regije poteka na več področjih hkrati. Takšen pristop omogoča, da Pomurje postopoma krepi svoj razvojni potencial ter ustvarja boljše pogoje za življenje, delo in prihodnost ljudi v regiji.
Pomurje kot prostor novih razvojnih priložnosti
Pot volilnega avtobusa skozi Pomurje je znova pokazala, kako se razvoj regije vse bolj kaže v konkretnih projektih, ki spreminjajo podobo prostora in vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Od zdravstvene infrastrukture v Splošni bolnišnici Murska Sobota do nove športne dvorane v Rakičanu, od protipoplavnih nasipov ob Muri do izboljšanja prometnih povezav ter projektov na področju gospodarstva, stanovanj in kmetijstva – razvojni premiki so vidni na številnih področjih.
Ti projekti niso zgolj posamezne investicije, temveč del širše razvojne zgodbe Pomurja. V zadnjih letih se je v regiji okrepilo sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in različnimi javnimi ustanovami. Takšen pristop omogoča, da razvojni projekti nastajajo tam, kjer jih ljudje najbolj potrebujejo, ter da se postopoma izboljšujejo pogoji za življenje, delo in podjetništvo v regiji.
Pomurje je regija z bogato tradicijo, močno kmetijsko in gospodarsko osnovo ter izjemnim naravnim okoljem. Hkrati pa se sooča tudi z izzivi, ki so značilni za številne obrobnejše evropske regije – od demografskih sprememb do potrebe po novih razvojnih priložnostih za mlade. Prav zato imajo investicije v infrastrukturo, javne storitve, gospodarstvo in okolje še posebej pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti regije.
V Svobodi poudarjamo, da prav takšni projekti dokazujejo, kako lahko razvoj poteka korak za korakom, z dolgoročnim pogledom in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Ob bližajočih se volitvah 22. marca želimo o razvojno pot nadaljevati ter še naprej krepiti projekte, ki Pomurju prinašajo več varnosti, več priložnosti za gospodarstvo in boljše pogoje za življenje ljudi.
Pomurje tako ostaja prostor tradicije, dela in povezanosti, hkrati pa vse bolj tudi prostor novih razvojnih priložnosti. Projekti, ki nastajajo danes, niso pomembni le za sedanjost, temveč predstavljajo tudi temelje za prihodnost regije in ljudi, ki v njej živijo.
Matej Grah: »V zadnjih štirih letih smo pokazali, da se lahko tudi v naši regiji premaknejo projekti, ki so pred tem dolgo čakali na uresničitev. Od vlaganj v zdravstvo do projektov na področju infrastrukture in lokalnega razvoja – vse to so spremembe, ki dajejo Pomurju novo energijo. Na terenu se vedno znova pokaže, da ljudje najbolj cenijo konkretne rezultate. Prav zato želimo razvojne projekte nadaljevati in Pomurje še naprej postavljati na zemljevid priložnosti za življenje, delo in podjetništvo.
Prav zato želimo razvojne projekte nadaljevati in Pomurje še naprej postavljati na zemljevid priložnosti za življenje, delo in podjetništvo.
Kristjan Borovšak: »Gibanje Svoboda je v tem mandatu odprlo številna področja, ki so bila dolga leta zapostavljena, in verjamem, da potrebuje še en mandat, da se začeti projekti dokončno uresničijo. Moj način dela temelji na povezovanju ljudi, znanja in strokovnjakov. V svoji kampanji sem poudarjal predvsem vrednoto dostojanstva – poštenost, pokončno držo ter spoštovanje vseh ljudi, ne glede na njihov status, prepričanje ali narodnost. Svoboda je vrednota, ki jo moramo skupaj ohraniti.
Moj način dela temelji na povezovanju ljudi, znanja in strokovnjakov.
Podžupan Mestne občine Murska Sobota iz vrst Svobode Jure Lang: »Za Mestno občino Murska Sobota je vedno dragoceno imeti zanesljive sogovornike tudi na državni ravni, v središču odločanja v Ljubljani. Matej Grah se je v zadnjih letih večkrat izkazal kot kompetenten in odziven partner, ki je pripravljen pomagati, kadar gre za razvoj naše občine in celotne regije. Prav zaradi takšnega sodelovanja se stvari premikajo naprej in verjamem, da bo naša občina tudi v prihodnje ohranjala svojo pomembno vlogo v Pomurju. Zato Mateja Graha iskreno podpiram v njegovi kandidaturi za poslanca v Državnem zboru.«
Prav zaradi takšnega sodelovanja se stvari premikajo naprej in verjamem, da bo naša občina tudi v prihodnje ohranjala svojo pomembno vlogo v Pomurju.
