Slovensko kmetijstvo je temelj prehranske varnosti, razvoja podeželja in nacionalne stabilnosti.
Prav zato je v zadnjih letih dobilo novo energijo in jasnejšo razvojno usmeritev. Kot poudarja resorna ministrica Mateja Čalušić, je ključ do uspeha sodelovanje s kmeti, dolgoročna vizija in konkretni ukrepi, ki prinašajo merljive rezultate. »S slovenskimi kmeti in kmeticami smo vodili dialog, ki je obrodil sadove.«
S slovenskimi kmeti in kmeticami smo vodili dialog, ki je obrodil sadove.
Dialog in dosežki
Ta dialog ni ostal le pri besedah, temveč se kaže v konkretnih dosežkih. Rezultati so jasni: rekordnih 967 milijonov evrov izplačil prek zbirnih vlog ter 321,5 milijona evrov sredstev iz 109 izvedenih razpisov. Ti podatki kažejo, da država kmetijstvu namenja več podpore kot kadarkoli doslej in da se ta sredstva vračajo v razvoj podeželja, posodobitev kmetij ter večjo stabilnost pridelave.
Prehranska varnost
Ministrica Mateja Čalušić poudarja, da je bilo v tem mandatu narejenih veliko pomembnih korakov tudi na zakonodajnem področju. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je samo v tem mandatu sprejelo 15 ključnih zakonov, ki so predpogoj za razvoj sodobnega kmetijstva 21. stoletja,« izpostavlja. Pri pripravi zakonodaje je bil vzpostavljen odprt, reden in vključujoč dialog z vsemi deležniki v kmetijstvu, kar je pomemben premik v načinu oblikovanja politik.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je samo v tem mandatu sprejelo 15 ključnih zakonov, ki so predpogoj za razvoj sodobnega kmetijstva 21. stoletja.
Posebno mesto ima tudi vprašanje prehranske varnosti. Kot poudarja Čalušić, je hrana strateška dobrina in temelj nacionalne varnosti. Ljudje si želijo kakovostne, lokalne in domače hrane, zato je ena ključnih nalog države krepitev samooskrbe. Vlada je na tem področju že sprejela pomembne ukrepe, med drugim zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč, s katerim so postavljeni temelji za njihovo trajno varovanje.
»Rezultati rednega dela v tem mandatu so 967 milijonov evrov rekordnih izplačil prek zbirnih vlog ter 321,5 milijona evrov izplačil prek 109 izvedenih razpisov.«
Rezultati rednega dela v tem mandatu so 967 milijonov evrov rekordnih izplačil prek zbirnih vlog ter 321,5 milijona evrov izplačil prek 109 izvedenih razpisov.
Regijske prehranske verige
Pomemben korak naprej so tudi regijske prehranske verige, ki povezujejo celotno agroživilsko pot – od semena do krožnika. Ta sistem vključuje pridelavo, predelavo, skladiščenje, logistiko in distribucijo do javnih ustanov ter potrošnikov. S tem postaja prehranski sistem odpornejši, stabilnejši in manj odvisen od globalnih motenj.
Velik izziv prihodnosti bodo podnebne spremembe. V Gibanju Svoboda zato poudarjamo, da je treba okrepiti vlaganja v namakalne sisteme in pospešiti gradnjo naprednih, visokotehnoloških rastlinjakov. Ti omogočajo stabilnejšo pridelavo in večjo samooskrbo, zlasti v panogah, kjer je ta danes najnižja – pri zelenjavi in sadju.
Strategija za prihodnost
Naslednji pomemben korak bo tudi sprejem strateškega dokumenta Vizija 2040, ki bo določil smer razvoja slovenskega kmetijstva v prihodnjih desetletjih. Po besedah Mateje Čalušić bo ta dokument nastal v sodelovanju s stroko in kmeti ter bo postavil temelje za dolgoročno stabilnost sektorja.
Delo pa še ni končano. Pred nami sta ključna izziva: pomladitev kmetij in večja samooskrba s hrano. Zato bomo še naprej ustvarjali pogoje, v katerih bodo mladi videli varno in stabilno prihodnost v slovenskem kmetijstvu. Gremo naprej.
