Danes sta predsednik strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja Šutarjevega zakona Branko Lobnikar in državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Jure Leben predstavila evalvacijo izvajanja Šutarjevega zakona in nekatere načrte za urejanje romske problematike v prihodnje.
Šutarjev zakon vsebuje celovit nabor ukrepov, namenjenih varnost ljudi in odpravi dolgo odprte vrzeli v sistemu. Policiji daje širša pooblastila za zaščito življenj in boj proti orožju. Vstop v stanovanje ali vozilo je dovoljen zgolj takrat, ko obstaja resna in utemeljena ocena, da uporaba orožja ogroža zdravje ali življenje ljudi. Zakon postavlja žrtev nasilja v središče zaščite. Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilnežev, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic. Šutarjev zakon zato zaostruje pregon nasilništva in odpravlja prakse, zaradi katerih je bila žrtev prepogosto prepuščena sama sebi
Kot je poudaril Lobnikar, »cilj Šutarjevega zakona ni več represije, temveč več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno, brez pravnih sivin in za vse prebivalce enako.«
Cilj Šutarjevega zakona ni več represije, temveč več učinkovitosti in doslednosti, da se kršitve obravnavajo hitro, zakonito in enotno, brez pravnih sivin in za vse prebivalce enako.
Danes se že jasno vidi, da zakon deluje: manj je kršitev javnega reda in miru in večja stopnja občutka varnosti v okoljih, kjer so poostreni policijski ukrepi. Za oceno dolgoročnih učinkov, na primer glede obiskovanja pouka, je sicer še nekoliko prezgodaj, dodaja Lobnikar, je pa inšpektorat za šolstvo od uveljavitve zakona prejel približno 45 predlogov šol zaradi neobiskovanja pouka ter v vseh primerih skladno z zakonom obvestil pristojne centre za socialno delo.
Šutarjev zakon je prav tako prekvalificiral bagatelna kazniva dejanja v prekrške in določil, da so tatvine in poškodovanje tuje stvari do 500 evrov opredeljene kot prekršek.
Prej je bilo torej tako, da so se bagatelna kazniva dejanja večinoma končala kot neobravnavana, danes pa so ta kazniva ravnanja po hitro obravnavana, je povedal Lobnikar. Od uveljavitve zakona je policija evidentirala in izvedla postopke v primeru 1231 tovrstnih prekrškov.
Finančna uprava in policija v okviru skupnih nadzorov izvajata tudi postopke preverjanja neporavnanih obveznosti. Med koncem oktobra in januarjem so na območju jugovzhodne Slovenije zasegli 47 vozil v skupni ocenjeni vrednosti nekaj manj kot 59 tisoč evrov. Po besedah Lobnikarja je le osem kršiteljev ob nadzoru dolg poravnalo takoj, in sicer v skupnem znesku nekaj več kot 14 tisoč evrov, zato v teh primerih do rubeža ni prišlo. Skupne akcije se nadaljujejo tudi v prihodnje, saj je za februar predvidenih še enajst takšnih nadzorov.
Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu premierja Jure Leben pa je povedal še nekaj več o pilotnem projektu legalizacije romskih naselij. Cilj projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselij v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer bodo jasno urejeni lastniški odnosi, infrastruktura in dostop do javnih storitev, zlasti izobraževanja.
S pristojnimi resorji so, izpostavlja Leben, pregledali obstoječe aktivnosti v občinah. V naslednjih dneh se odpravlja na teren v prvo občino. Ob tem pa je izrazil veselje, da se je v zadnjem času tudi Mestna občina Novo mesto odločila, da bo sodelovala pri legalizaciji in urejanju njihovega naselja.
