Koroška danes ni več le simbol posledic ene najhujših naravnih nesreč v zgodovini države. Postaja primer, kako se lahko iz popoplavne obnove z jasnimi odločitvami in dolgoročnimi vlaganji gradi razvojna prihodnost.
To je bilo osrednje sporočilo današnje redne seje Vlade Republike Slovenije, ki je v okviru regijskega obiska potekala v Dravogradu.
Naša vizija prihodnosti Slovenije je jasna: dostopno javno zdravstvo povsod po državi, sodobna infrastruktura, ki povezuje Slovenijo, ter projekti zaščite pred naravnimi nesrečami, ki krepijo varnost in odpornost družbe. Prav ta vizija je zaznamovala odločitve vlade na terenu.
135 milijonov evrov za razvoj po poplavah
Vlada je potrdila Program ukrepov razvojnih spodbud za občine, prizadete v ujmi leta 2023, v skupni vrednosti skoraj 135 milijonov evrov. Program zajema vseh 171 občin z ugotovljeno škodo in pomeni jasen premik iz faze nujne sanacije v fazo dolgoročnega razvoja.
Sredstva bodo namenjena naložbam v vrtce in osnovne šole, javno turistično infrastrukturo ter posodobitev poslovnih con, s posebnim poudarkom na njihovi odpornosti na naravne nesreče. Gre za projekte, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja ljudi in krepijo regionalno povezanost.
Gradimo infrastrukturo, odporno na prihodnost
Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob si je skupaj s člani vlade in evropsko komisarko za širitev Marto Kos ogledal potek popoplavne obnove in ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Dravograda in Raven na Koroškem.
Predsednik vlade je ob obisku poudaril, da je država najprej poskrbela za ljudi, ki so v ujmi izgubili največ. »Zagotovili smo, da so vsi, ki so izgubili domove in so se odločili za odškodnine, te dobili izplačane,« je dejal. Danes pa, kot je dodal, obnova presega zgolj sanacijo posledic: »Danes ne odpravljamo več zgolj posledic ujme. Gradimo novo infrastrukturo, ki bo odporna ne le na vode, ki smo jim bili priča, temveč na vse izzive prihodnosti.«
Zagotovili smo, da so vsi, ki so izgubili domove in so se odločili za odškodnine, te dobili izplačane. Danes ne odpravljamo več zgolj posledic ujme. Gradimo novo infrastrukturo, ki bo odporna ne le na vode, ki smo jim bili priča, temveč na vse izzive prihodnosti.
Komisarka Marta Kos je ob tem izpostavila evropsko solidarnost in dejstvo, da se Koroška ne obnavlja zgolj na papirju. Po njenih besedah regija danes doživlja eno najbolj celovitih obnov v svoji zgodovini, ki presega golo sanacijo in odpira prostor novemu razvoju.
Nova bolnišnica v Slovenj Gradcu
Med neposredno financiranimi projekti ima posebno težo gradnja novega objekta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, za katero je vlada potrdila 27,8 milijona evrov. To je ena najpomembnejših zdravstvenih investicij v regiji in jasen signal, da dostopno javno zdravstvo ostaja ena ključnih prioritet vlade.
Splošno bolnišnico Slovenj Gradec je v okviru regijskega obiska obiskala tudi ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, ki se je na terenu seznanila z delovanjem bolnišnice in načrti za njeno nadaljnjo nadgradnjo. Obisk je dodatno potrdil zavezanost države krepitvi javnega zdravstvenega sistema tudi zunaj največjih urbanih središč.
Skrb za starejše in skupnost
Pomemben del razvojnih spodbud je namenjen tudi socialni infrastrukturi. Med projekti so nadgradnja doma starejših v Slovenj Gradcu, gradnja novega doma za starejše v Mislinji ter objekti za varstvo in delo oseb z oviranostmi na Koroškem. Gre za naložbe, ki odgovarjajo na naraščajoče potrebe starajoče se družbe in omogočajo dostopnejše ter kakovostnejše storitve dolgotrajne oskrbe v lokalnem okolju.
Varnost, energija in delovna mesta
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob terenskem obisku izrazil zadovoljstvo z napredkom pri urejanju vodotokov in ukrepih za večjo poplavno varnost. Država je po ujmi zagotovila več sto milijonov evrov za trajnostne rešitve, ki bodo dolgoročno varovale ljudi in premoženje.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je ob obisku industrije na Koroškem poudaril pomen stabilnega in predvidljivega okvira za energetsko intenzivna podjetja, ki ohranja delovna mesta in omogoča konkurenčnost slovenskega gospodarstva tudi v času zelenega prehoda.
Za otroke, znanje in prihodnje generacije
Vlada je na seji sprejela tudi pomembne odločitve, usmerjene v prihodnje generacije. 5. marec je razglasila za Nacionalni dan branja, s čimer želi okrepiti pomen bralne pismenosti, kritičnega mišljenja in kulture znanja v vseh življenjskih obdobjih.
Hkrati je vlada začela postopek priprave zakonske podlage za regulirano rabo družbenih omrežij za otroke in mladostnike do 16. leta starosti. Namen ukrepov je zaščita mladih pred škodljivimi vsebinami, zasvojitvenimi praksami in pritiski digitalnih platform, ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic in varne digitalne vključenosti.
Politika, ki je prisotna tam, kjer je najbolj potrebna
Regijski obisk Koroške je pokazal, kako deluje vlada, ki je na terenu in sprejema odločitve tam, kjer jih ljudje najbolj potrebujejo. Od nove bolnišnice in odporne infrastrukture do varnosti pred naravnimi nesrečami in stabilnih delovnih mest – sprejete odločitve jasno kažejo smer.
Gibanje Svoboda ostaja zavezano razvoju, varnosti in dostopnim javnim storitvam po vsej Sloveniji.
