V času, ko po Evropi in svetu znova dobivajo prostor politike moči, pritiska in izključevanja, je pomembno, da Slovenija ohrani jasno smer.
V oddaji Odmevi na RTV Slovenija je generalni sekretar Svobode Matej Grah opozoril na nevarnosti avtoritarnih prijemov, ki jih po njegovih besedah danes najbolj očitno poosebljata Donald Trump v ZDA in Janez Janša v Sloveniji.
Grah je bil jasen, da se Svoboda pri tem ne bo umikala: »Če kdo, potem Slovenci zagotovo vemo, da svoboda ni naprodaj.« Spomnil je na zgodovinsko izkušnjo Slovenije in na vrednote, na katerih je nastala država. Kot je dejal, se tega zaveda tudi osebno: »Zavedam se zgodovine, kako smo prišli do tega, da smo danes samostojna in suverena država.«
Če kdo, potem Slovenci zagotovo vemo, da svoboda ni naprodaj.
Janša je slovenska različica Trumpa
V razpravi o mednarodnih odnosih in novih pobudah, ki nastajajo mimo obstoječih institucij, je Grah opozoril na nevarno normalizacijo avtoritarnih praks. Kritičen je bil do Trumpove politike in ravnanj, ki posegajo v suverenost držav. Kot je dejal: »Da bi verjeli nekomu, ki je v preteklih mesecih, letih, večkrat posegel v suverenost držav, Izrael, potem tudi Venezuelo, zdaj napoveduje Grenlandijo, da bo prinesel mir v svet, bi bilo zelo iluzorno.«
Ob tem je poudaril, da takšna logika ne more biti smer, v katero bi šla Slovenija. Še več, takšno politiko v slovenskem prostoru prepoznava v predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši. Grah je bil glede tega neposreden: »Naše stališče je bilo vedno jasno. Smo proti avtoritarnim režimu. Proti temu, kar Trump predstavlja. In najbolj komično je, da tudi za gospoda Janšo vemo, na katerem stališču je, da je Trump njegov vzor v tem svetu.«
Naše stališče je bilo vedno jasno. Smo proti avtoritarnim režimu. Proti temu, kar Trump predstavlja. In najbolj komično je, da tudi za gospoda Janšo vemo, na katerem stališču je, da je Trump njegov vzor v tem svetu.
S tem je po njegovem jasno, kdo pri nas prevzema jezik in metode, ki so v zadnjih letih povzročile škodo demokratičnim standardom drugod po svetu. Svoboda pa pri tem ostaja jasna protiutež.
Svoboda je branik pred avtoritarnostjo
Svoboda po Grahovih besedah stoji na strani demokracije, spoštovanja institucij in mednarodnega prava. Opozoril je, da institucije, kot so Združeni narodi, niso ovira, ampak temelj stabilnosti. Kot je poudaril: »Na eni strani imamo Združene narode, ki so temelj tistega, kar smo si želeli, ki vzpostavljajo red in mir, predvsem mir. In vsaka nova tako nastala kakršnakoli institucija lahko to samo slabi.«
Ko politika začne razgrajevati mednarodni red, je to vedno alarm. Grah je dodal še eno misel, ki zelo neposredno pokaže, kaj pomeni zloraba moči v praksi: »Če bi si gospod Trump res želel miru v svetu, bi lahko to dosegel takoj v tem trenutku. In to preprosto na način, da bi nehal posegati v suverenost drugih držav.«
Levosredinski prostor se povezuje, ne razpada
V pogovoru se je Grah dotaknil tudi domače politične slike in vprašanja o tem, ali razpršenost leve sredine predstavlja tveganje. Priznal je, da drobljenje vedno odpira vprašanja, vendar je poudaril, da se Svoboda tega zaveda in da se je proces povezovanja že začel. Kot je povedal: »Razdrobljenost vedno skrbi. Nenazadnje, to smo opozarjali že skozi celotni mandat, da bo potrebno ne samo delati na konkretnih ukrepih in rezultatih, ampak bo potreben tudi premislek znotraj leve sredine.«
Ključno je, da imajo stranke leve sredine kljub različnim poudarkom skupno sliko Slovenije, ki jo želijo graditi. Grah je ob tem izpostavil tudi nedavni pogovor med levosredinskimi strankami: »Predsednik dr. Golob je povabil levosredinske stranke, programsko sicer različno misleče, na pogovor, kjer smo imeli z roko konstruktivno debato, kakšno Slovenijo želimo in pri tem smo imeli večinoma iste poglede.«
Različnost stališč po njegovem ni težava, ampak prednost, če se jo zna povezati v skupen cilj. Tudi znotraj Svobode, kot pravi, obstaja raznolikost pogledov, vendar jo razumejo kot prednost: »Tudi znotraj Svobode imamo zelo raznolike poglede na določene stvari, vendar trdimo in vedno vztrajam pri tem, da nas to bogati.«
Tudi znotraj Svobode imamo zelo raznolike poglede na določene stvari, vendar trdimo in vedno vztrajam pri tem, da nas to bogati.
Minimalna plača nad pragom revščine prvič v zgodovini
Generalni sekretar je poseben poudarek namenil tudi odločitvi glede minimalne plače, saj gre za ukrep, ki ima neposreden vpliv na življenje ljudi. Kot je povedal Matej Grah, »Minimalna plača 1.000 evrov bo prvič v zgodovini nad pragom revščine. To je samo en kamenček v mozaiku.«
Minimalna plača 1.000 evrov bo prvič v zgodovini nad pragom revščine.
Ob tem je poudaril, da ta odločitev ni izoliran ukrep, temveč del širše politike in reform, ki jih je koalicija v tem mandatu že začela uresničevati. Grah je spomnil, da smo v tem mandatu storili ogromno. »Reforma plač javnih uslužbencev, reforma zdravstva, dolgotrajna oskrba. Vse to že kaže rezultate.«
