Nagovor predsednika vlade in Svobode dr. Roberta Goloba diplomatskemu zboru na Brdu pri Kranju.
Spoštovani visoki gostje, ekscelence, ambasadorke, ambasadorji. Tudi meni je v veliko veselje, da vas lahko danes pozdravim, hkrati pa sem še posebej ponosen na to, kar je naša ekipa pod vodstvom veleposlanika Žbogarja uspela v Združenih narodih v Varnostnem svetu doseči v zadnjih dveh letih. Rad bi izkoristil to priložnost, da tako veleposlaniku kot vsem, ki ste mu pri tem stali ob strani, ga podpirali in skupaj z njim ustvarjali naše uspehe, izrečem eno veliko in iskreno zahvalo.
Žal tudi po dveh letih prizadevanja Slovenije v Varnostnem svetu za to, da bi načela miru, svobode, človekovih pravic in mednarodnega prava obveljala v svetu, ne moremo biti zadovoljni s tem, kako se svet razvija. Ne glede na vsa prizadevanja imam občutek, da ostajamo v mednarodni skupnosti v manjšini. Vsak dan je več držav, ki mednarodno pravo odrivajo na stran in vsak dan je več tistih, ki mogoče še niso na oblasti v svojih državah, demokratičnih državah, pa kljub temu razmišljajo o tem, da se sedaj pravila v mednarodni skupnosti pišejo na novo in v tem iščejo svoje lastne koristi. Če sem na kaj ponosen, sem na to, da je na drugi strani Slovenija pri vseh svojih pobudah v teh dveh letih striktno zagovarjala enotne standarde. Nismo bili selektivni, imeli smo enako mnenje in standarde, ne glede na to, ali je bila žrtev velika država, evropska država ali pa majhen narod na Bližnjem vzhodu. In prepričan sem, da bo Slovenija s tako držo nadaljevala, ker je to edina pot, ki lahko na dolgi rok zagotovi mir, stabilnost, predvsem pa pravičnost in človečnost v mednarodnih odnosih.
Če sem na kaj ponosen, sem na to, da je na drugi strani Slovenija pri vseh svojih pobudah v teh dveh letih striktno zagovarjala enotne standarde.
Na obrobju Evrope imamo dve krizni žarišči, ki zahtevata našo polno pozornost. O Ukrajini se v zadnjem obdobju veliko govori. V zadnjem času obstaja resna pripravljenost za dosego miru. S tem namenom je pred nekaj tedni potekalo srečanje koalicije zaveznikov, na katerem smo uspeli uskladiti varnostna jamstva. Ta jamstva bi, če jih bo sprejela tudi ruska stran, ne le omogočila sklenitev mirovnega sporazuma, temveč tudi zagotovila, da bo mir trajen. Prepričan sem, da smo zdaj najbližje temu, da dosežemo pravičen in trajen mir. Ob tem vedno znova poudarjamo svojo polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, saj si vsi želimo miru, hkrati pa tudi pravice za napadeno ukrajinsko državo.
Drugo krizno območje je Arktika, kjer Grenlandija počasi, a vztrajno prevzema pozornost svetovne javnosti in medijev, in to ne brez razloga. Povsem po nepotrebnem in brez stvarnih utemeljitev se tam ustvarjajo nove napetosti, ki lahko vzpostavijo novo krizno žarišče. Zato se je Slovenija pridružila skupni izjavi držav Evropske unije, Združenega kraljestva, Norveške in Islandije. Ob tem je nujno treba zagotoviti varnost Arktike, hkrati pa v celoti spoštovati mednarodno pravo ter pravico prebivalcev Grenlandije, oziroma danskih državljank in državljanov, da sami odločajo o svoji usodi. V ta namen je slovenska vlada sprejela tudi odločitev o pridružitvi mednarodni misiji na Grenlandiji, katere cilj je seznanitev z dejanskimi razmerami na terenu.
Grenlandija počasi, a vztrajno prevzema pozornost svetovne javnosti in medijev, in to ne brez razloga. Povsem po nepotrebnem in brez stvarnih utemeljitev se tam ustvarjajo nove napetosti, ki lahko vzpostavijo novo krizno žarišče.
Prepričani smo, da mora prevladati razum in da ni nobenega racionalnega razloga za ustvarjanje razhajanj med zavezniki. O takšnih vprašanjih se moramo med zavezniki iskreno in odkrito pogovarjati, tudi za zaprtimi vrati, vendar vedno z mislijo na krepitev, ne razgradnjo zavezništva. Kdor resno govori o varnosti Arktike ve, da je varnost mogoče zagotoviti le skupaj z zavezniki, nikakor pa ne z odpiranjem sporov, trgovinskih vojn ali še hujših konfliktov. Prepričani smo, da bo tudi pri naših ameriških zaveznikih na koncu prevladal razum, saj je to edina pot, po kateri lahko svet postane varnejši. Vse drugo bi lahko vodilo v nevarno zaostrovanje in eskalacijo, ne le na Grenlandiji, temveč tudi drugod po svetu.
Žal posledice teh dveh evropskih kriznih žarišč pogosto zasenčijo številna druga območja po svetu, kjer se prav tako dogajajo množične kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava. Slovenija bo še naprej dosledno zagovarjala mednarodno pravo. To velja tudi za primer Venezuele, kjer ne moremo sprejeti logike, da odstranitev nelegitimnega predsednika vodi v prevzem oblasti na način, ki ljudstvu odvzema pravico do samoodločbe. Mednarodno pravo ostaja edina garancija, da bo venezuelsko ljudstvo lahko uživalo svobodo in demokracijo.
Mednarodno pravo ostaja edina garancija, da bo venezuelsko ljudstvo lahko uživalo svobodo in demokracijo.
V Iranu se soočamo z brutalnim režimom, boj iranskih žensk traja že leta, protesti pa so v zadnjem obdobju prešli v novo, še bolj nasilno fazo, predvsem zaradi brutalnega znašanja oblasti nad lastnim prebivalstvom. Vendar to nikakor ne more biti izgovor za kršenje mednarodnega prava. Slovenija poziva iranski režim, naj se vzdrži nasilja nad protestniki, omogoči ponovno oživitev demokracije ter v celoti spoštuje človekove pravice. Razmere pozorno spremljamo, želimo pa biti predvsem glas razuma, ki ne grozi z vojaško silo, temveč vztraja pri mirnem reševanju sporov.
Ob vseh podobah, ki nas vsakodnevno nagovarjajo z zaslonov, smo žal skoraj pozabili tudi na trpljenje palestinskega ljudstva, ki je trpel pod genocidno politiko izraelskih oblasti. Ljudstvo, ki je pred tremi meseci dobilo kanček upanja za mirno življenje, danes znova doživlja nadaljevanje te iste politike. Vsak dan spremljamo poročila o novih žrtvah ter o nasilju na Zahodnem bregu, kjer si nasilni izraelski naseljenci prisvajajajo vedno nova ozemelja. Žrtve se vrstijo iz dneva v dan, brez ustreznega odziva mednarodne skupnosti. Morda se odpira nov kanček upanja z ustanovitvijo mednarodnega preiskovalnega odbora, ki pa bo učinkovit le, če bo dejansko prispeval k ustavitvi zločinov in vrnitvi človečnosti v Gazo in Palestino. Žal je v tem trenutku prostora za optimizem zelo malo.
Vsem želim veliko sreče in uspehov na vaših strokovnih poteh, vsem nam skupaj pa več miru in človečnosti. Hvala.
