Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob se je srečal s stanovalkami in stanovalci ter zaposlenimi, ki vsak dan zagotavljajo, da življenje v domu poteka dostojno, varno in v skrbi za človeka.
V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica je bil ob vladnem regijskem obisku Primorsko notranjske regije v ospredju neposreden stik z ljudmi in njihovim vsakdanom.
Srčnost zaposlenih in odgovorno vodenje
Že v uvodu je izpostavil pomen ljudi, ki nosijo oskrbo starejših na svojih ramenih. Njihovo delo je po njegovih besedah temelj, na katerem stoji kakovost bivanja v domovih. »Rad bi se zahvalil direktorici, ne le za spodbudne besede, ampak predvsem za vso opravljeno delo. Kadar ima vodstvo jasen cilj in ga uresničuje s srcem ter s skrbjo za stanovalke in stanovalce, se to pozna tudi pri rezultatih in počutju ljudi,« je poudaril premier ter s tem jasno začrtal povezavo med odgovornim vodenjem in vsakdanjim življenjem v domu.
Ko solidarnost postane dejanje
V nadaljevanju je govoril o solidarnosti, besedi, ki jo kot družba pogosto izgovarjamo, a jo premalokrat tudi udejanjimo. »Velikokrat kot družba govorimo, da smo solidarni in da želimo skrbeti za starejše, a te besede so prepogosto poceni. V tej vladi smo želeli, da se solidarnost materializira v konkretnih dejanjih,« je dejal. Prav na področju skrbi za starejše se po njegovem mnenju pokaže, ali je solidarnost zgolj geslo ali pa dejanska usmeritev države.
Velikokrat kot družba govorimo, da smo solidarni in da želimo skrbeti za starejše, a te besede so prepogosto poceni. V tej vladi smo želeli, da se solidarnost materializira v konkretnih dejanjih.
Krepitev javne mreže domov za starejše
Zato je vlada jasno izbrala pot krepitve javne mreže domov za starejše. »Odločili smo se, da ne bomo stavili na koncesionarje in da skrbi za starejše ne bomo prepuščali izključno zasebnim interesom. Če želimo biti res solidarni, mora država poskrbeti za vse tiste, ki so to državo ustvarjali,« je povedal predsednik vlade. Takšna odločitev pomeni dolgoročno stabilnost sistema in predvsem dostopnost oskrbe za vse, ne glede na gmotni položaj.
Če želimo biti res solidarni, mora država poskrbeti za vse tiste, ki so to državo ustvarjali.
Pomemben del te usmeritve so vlaganja v infrastrukturo. Obnove in modernizacije domov, financirane iz državnega proračuna, razbremenjujejo vodstva in jim omogočajo, da več energije namenijo odnosom in kakovosti oskrbe. Premier je ob tem poudaril, da se prav v javnih domovih pogosto vzpostavijo boljši odnosi med zaposlenimi in stanovalci, kar se neposredno odraža v večjem zadovoljstvu in občutku varnosti.
Dolgotrajna oskrba je temelj sistemske spremembe
Posebno mesto v nagovoru je namenil dolgotrajni oskrbi, enemu ključnih projektov te vlade. »Veseli me, da se to že odraža tudi v nižjih položnicah in večji samostojnosti stanovalcev,« je dejal ter dodal, da se vlada zaveda tudi izzivov zaposlenih. »Zavedamo se, da so bile plače zaposlenih v preteklosti velik problem. Tega ni mogoče odpraviti čez noč, lahko pa ga postopno izboljšujemo, in to tudi počnemo.«
Po srečanju je predsednik vlade v izjavi za medije še enkrat poudaril, da se politika meri v vsakdanjih izboljšavah življenja ljudi. »Dolga leta smo poslušali, da želimo živeti v solidarni družbi, a prav na področju oskrbe starejših so ti pozivi pogosto ostajali brez pravega odziva. V tej vladi smo se odločili, da ljudi poslušamo in da njihove zahteve začnemo tudi uresničevati.« Pričakovanja so bila po njegovih besedah jasna in konkretna. Sodobni domovi, boljši pogoji dela in dostopna oskrba. »Danes sem se v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica lahko osebno prepričal, kako se to pozna na terenu – od izvedenih investicij s pomočjo države do izboljšanega kadrovskega položaja,« je povedal.
Dolga leta smo poslušali, da želimo živeti v solidarni družbi, a prav na področju oskrbe starejših so ti pozivi pogosto ostajali brez pravega odziva. V tej vladi smo se odločili, da ljudi poslušamo in da njihove zahteve začnemo tudi uresničevati.
Konkretni učinki za stanovalce
Najbolj oprijemljiv dokaz delovanja sistema pa so številke, ki jih razume vsak. »Najpomembneje pa je, da se je z uvedbo dolgotrajne oskrbe bistveno razbremenilo stanovalke in stanovalce. To niso teorije, ampak konkretni prihranki.« Kot primer je navedel znižanje položnice za dvoposteljno sobo. »Položnica za dvoposteljno sobo se je znižala z 1.126,50 evra na 735,63 evra, kar pomeni skoraj 390 evrov manj na mesec. To je razlika, ki jasno pokaže, kaj pomeni solidarnost v praksi.«
Položnica za dvoposteljno sobo se je znižala z 1.126,50 evra na 735,63 evra, kar pomeni skoraj 390 evrov manj na mesec. To je razlika, ki jasno pokaže, kaj pomeni solidarnost v praksi.
Obisk v Ilirski Bistrici je pustil jasno sporočilo. Javna socialna mreža, v katero sodijo tudi domovi za starejše, ostaja eden ključnih stebrov solidarne družbe, ki jo Svoboda gradi z dejanji.
