V organizaciji Svobode je danes v Ljubljani potekal pogovor o procesih širitve EU, spremenjenih geopolitičnih okoliščinah ter vlogi liberalizma v Sloveniji in širšem evropskem prostoru.
V pogovoru sta sodelovala predsednik vlade in predsednik Svobode dr. Robert Golob ter evropska komisarka za širitev mag. Marta Kos. Z njima se je pogovarjal poslanec Svobode Dušan Stojanovič.
Kot je dejala mag. Marta Kos, se Evropa ne spreminja samo zaradi vojne v Ukrajini, pač pa zaradi nove ameriške administracije, zaradi katere ugotavljamo, da ni več jasnih pravil igre. »Tistih pravil, ki smo jih postavili po drugi svetovni vojni. Že DeGaulle je želel imeti suvereno Evropo, danes pa smo pred tem, da se sprašujemo, kaj moramo narediti, da bo Evropa ponovno postala »superpower«, torej ena izmed največjih igralk na svetu.« Kot je dejala, je pomembno, da vztrajamo na liberalnih vrednotah. »Morda smo edini otok na svetu, ki bo ostal in spoštoval 2. člen evropske pogodbe, ki pravi, da EU temelji na vrednotah spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.« Evropska unija se danes spopada z avtokrati, ki so vse okoli nas in zato smo prvič v zgodovini pred tem, da širitev ne poteka samo med EU in kandidatkami, pač pa so na svetu sile, ki želijo širitev preprečiti. Komisarka je naštela zunanja vmešavanja v volitve v Moldaviji, Romuniji in še kje. »Največji premiki v EU so se dogajali v času kriz, tako so nastale skupna evropska politika, skupni evropski trg, monetarna in denarna unija. Evropa ni zgolj in samo ekonomski projekt, pač pa je predvsem projekt miru in projekt svobode, varnosti in blaginje. Na ozemlju Evropske unije nikoli ni bilo vojne – bile pa so na območju Evrope.«
Predsednik vlade RS in Svobode dr. Robert Golob je dejal, da je »glavna moč Evrope v ideji in v vrednotah. Ideja povezane, demokratične in mirne Evrope je tista, ki navdihuje vse, ki si želijo v Evropsko unijo, to idejo pa spoštujejo tudi izven EU.« Predsednik je poudaril, da mora ideja Evropske unije, kjer države spoštujejo človekove pravice in demokracijo, ostati ideal za vse nas. Poudaril je, da nam zunanje okoliščine v tem trenutku niso naklonjene, kljub temu, da je bila celotna mednarodna politika po drugi svetovni vojni utemeljena na mednarodnem pravu. »Evropska unija je nastala zato, da se preprečijo vojne, blaginja pa je bila orodje, da se zagotovi večen mir – to je osrednja ideja Evropske unije.« Zato je, kot pravi predsednik, Unijo treba širiti, če želimo zavarovati mir. »Vstop v Evropsko unijo je najboljše zagotovilo za mir na tem območju.«
Morda smo edini otok na svetu, ki bo ostal in spoštoval 2. člen evropske pogodbe, ki pravi, da EU temelji na vrednotah spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
S tem se je strinjala tudi komisarka mag. Marta Kos, ki je dejala, da je Slovenija kot članica EU zaščitena in opozorila: »Širitev je zelo pomembna, je pa enako pomembno, da so kandidatke pripravljene. Ne moremo vzeti kandidatk, ki bi nas slabile, torej tistih, ki ne spoštujejo evropskega prava, ki ne spoštujejo človekovih pravic… tako ne gre. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter vrednot EU je nujno; celo Švedska, ki je bila najbolj razvita država izmed kandidatk, je potrebovala tri leta za pridružitev.« Kot je dejala, vladavina prava pomeni ustvariti pravično in pošteno družbo, kjer so vsi ljudje pred zakonom enaki.
Dr. Robert Golob je dejal, da pri širitvi Unije »naš sebični interes ni ekonomski, naš sebični interes je varnostni; varnost naše države, tudi kibernetska, se začne čim dlje od naših meja.« Spomnil je na primer Romunije, kjer je njihovo ustavno sodišče razveljavilo predsedniške volitve. »Šest mesecev pred volitvami se je pojavila množica portalov z novicami, ki niso imele nobene zveze s politiko, vsi pa so bili locirani v Rusiji ali v daljnih državah. Mesec dni pred volitvami pa so ti portali počasi začeli s političnimi temami, zadnji teden pa samo še s politiko. Gre za vzorec.« Opozoril je, da se kaj takega ne samo lahko zgodi Sloveniji, pač pa se točno to že dogaja tudi pri nas. »Ti vzorci se bodo ponavljali tudi pri nas – ne gre samo za zunanje interese, pač pa tudi za interese domače, notranje politike.«
Komisarka mag. Marta Kos je ob tem dejala, da so v Evropski komisiji sprejeli strategijo Demokratični ščit – namenjen je temu, da se zaščititi evropsko demokracijo. Komisija opozarja, da demokracijam v Evropi in po svetu danes pretijo novi izzivi, kot so tuje vmešavanje, manipulacija informacij, dezinformacije ter uporaba digitalnih orodij (vključno z umetno inteligenco) kot mehanizmov vpliva. Ti izzivi ogrožajo temeljne stebre evropske demokracije — vizijo svobodnih in poštenih volitev, neodvisnih medijev, odprte družbe in aktivne civilne participacije. »Avtokrati izkoriščajo naše svoboščine, da nas napadajo in uničujejo. Ko lažejo in manipulirajo, se potem, ko jih na to opozorimo, sklicujejo na svobodo govora.«
Zaradi varnosti se nikoli ne smemo odpovedati demokraciji. Populistom varnost ni v interesu – ko smo varni, so populisti popolnoma brez orožja.
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je strinjal, da so dezinformacije zelo pomembna tema, predvsem, kako jih prepoznati in kako se proti njim boriti. »Že danes imamo na družbenih omrežjih situacijo, o kateri govorimo in ki traja ves čas – sistematično bombardiranje z lažmi. Najhuje je takrat, ko se pred tem ne moreš braniti. Ko mislimo, da je to svoboda govora in jih pustimo, postanejo te laži medijske resnice. Temu bi morali sistematično reči ne.« Oba sogovornika sta se strinjala, da se proti dezinformacijam in lažnim novicam lahko borimo z izobraževanjem državljanov, predvsem mladih. Predsednik je ob tem poudaril: »Zaradi varnosti se nikoli ne smemo odpovedati demokraciji. Populistom varnost ni v interesu – ko smo varni, so populisti popolnoma brez orožja.«
